Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (7.301-7.400)

  1. brzovǫ̑znik, m. der Schnellfahrer, Jan.
  2. brzovoznína, m. das Eilgut, Cig.
  3. bukvovèz, -vę́za, m. = knjigovez, Cig., Jan.
  4. bukvovę̑znica, f. = knjigoveznica, Cig., Jan.
  5. buráza, f., Cig., Tuš. (B.); pogl. boraga.
  6. buzakljȗna, interj. = buzarona! sapperment! LjZv.
  7. buzakljȗnski, adj. (lepše rečeno, nam. buzaronski), Jan., Preš.
  8. buzarǫ̑na, interj. sapperment! (tudi: buzaraca, Gor.).
  9. buzarǫ̑nski, adj. sakrisch: b. bič! Luderpeitsche! Zora.
  10. buzdahȃn, m. = buzdovan, Krelj, (buzhihan, Dict.).
  11. buzdovȃn, m. der Streitkolben, Cig., Jan.; — hs. iz tur. bozdogan.
  12. bzíkalica, f. die Spritze, Cig., C.
  13. bzíkanica, f. die Spritzbüchse, die Spritze, Mur., ogr.- Valj. (Rad).
  14. 1. bzíkati, -kam, -čem, vb. impf. eine Flüssigkeit durch eine kleine Oeffnung mit Gewalt pressen, spritzen, Mur., SlGor.
  15. 2. bzíkati, -kam, -čem, vb. impf. biesen (o goveji živini): živina bziče, Mik., Valj. (Rad); — prim. bezgati, bezljati.
  16. bzı̑klja, f. die Spritze, C.
  17. bzíkniti, bzı̑knem, vb. pf. spritzen, Mur., Mik.
  18. capovǫ̑znik, m. die Wasserralle (rallus aquaticus), Cig., Ljubljanska ok.
  19. cẹlozę̑mnik, m. der Ganzhübler, Jan., Dol.- Erj. (Torb.).
  20. centezimālən, -lna, adj. na sto delov razdeljen, Centesimal-, Cig. (T.); centezimalne vage, DZ.
  21. centralizācija, f. v političnem pomenu: podreditev vseh oblasti v državi pod središčno oblast, die Centralisation, Cig. (T.), nk.
  22. cēnzor, -rja, m. presojevavec, der Censor.
  23. cenzūra, f. presojevanje, die Censur, ( z. B. der Bücher), Cig. (T.).
  24. cerazīn, m. das Cerasin ( chem.), Cig. (T.).
  25. cerkvenozbǫ́rən, -rna, adj. Synodal-, Cig., Jan.
  26. cẹstokàz, -káza, m. die den Weg weisende Säule, der Wegweiser, Cig.
  27. cəzẹ́ti, -ím, vb. impf., C., jvzhŠt.; pogl. cizeti, cuzeti.
  28. cəzljáti, -ȃm, vb. impf., Cig.; pogl. cizljati.
  29. cezȗra, f. prenehljaj v verzu, die Caesur.
  30. cijȃz, m. der Zögerer, langsamer Mensch, (cjaz) Ravn.- Cig.; ein langsamer Bote, V.-Cig.
  31. cijáza, f. ein langsames Weib, (cjaza) Ravn.- M.
  32. cijáziti, -im, vb. impf. 1) trans. schleppen, Guts., Cig., M., Nov.; in so ga tjakaj meketali ino "cjazili", Trub. (Post.); dva centa tobaka cijaziti in nositi črez Gorjance, Jurč.; c. se, sich langsam schleppen, M., C.; c. se po klopi, wetzen, Polj.; — 2) intr. schwer gehen, Pohl.; umherziehen: odkar je kralj Matjaž po svetu cijazil, Bes.; — prim. nem. ziehen. (?)
  33. cimoz, m. ženski pas, ki ga nosijo belokranjske ženske, iz klobučine in rdečega sukna narejen in s traki okrašen, BlKr.; tudi: cimuz.
  34. civilizácija, f. die Civilisation; — prim. olika.
  35. 1. cíza, f. 1) die Zitze, Kr.- Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Jan., M., Valj. (Rad).
  36. 2. cíza, f. zweirädriger Schubkarren (ohne Wagentruhe), Gor.; tudi pl. cize, Cig., Jan., Rib.- M.; — prim. lat. cisium, št.-nem. Zeiselwagen, Vest. I. 15.
  37. cízara, f. die Kichererbse (cicer arietinum), M., DZ.
  38. cízarka, f. die Kohlmeise (parus major), BlKr.
  39. cízast, adj. zitzenförmig, Cig.
  40. 1. cízati, -zam, vb. impf. saugen (an der Mutterbrust), Cig., Jan., Štrek.; sesuljo cizati, zulpen, Cig.
  41. 2. cízati, cı̑zam, vb. impf. wiegen, c. se, sich wiegen, Z.; c. se, auf einem Wagen langsam daherfahren, C.
  42. cı̑zej, m. = cizek, Cig., Npes.-K.
  43. 1. cı̑zək, -zka, m. 1) die Zitze an der Mutterbrust, V.-Cig.; — die Kinderdutte, Jan.; — 2) neka vinska trta, Hal.; prim. cec, ses; — 3) der Piston beim Kapselgewehr, Lašče- Levst. (Rok.); — 4) saugendes Füllen, Jan., Št.
  44. 2. cı̑zək, -zka, m. der Zeisig, V.-Cig., Frey. (F.); — prim. čižek.
  45. cizẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sanft rauschend wehen: veter cizi, C.; — 2) sickern: vino cizi iz soda pri sklepih, jvzhŠt.; — prim. cuzeti.
  46. cizle, f. pl. = cize, Št.- Vest.; — prim. 2. ciza.
  47. cizljáti, -ȃm, vb. impf. = cizeti, Fr.- C.
  48. cízovnik, m. zweirädriger Karren, Mik.; — prim. 2. ciza.
  49. cízra, f. 1) = cizara, die Kichererbse, C.; — 2) = fižol, vzhŠt.
  50. cjáziti, -im, vb. impf., pogl. cijaziti.
  51. cmíz, m. das Quarren, das Flennen, BlKr.
  52. cmı̑zəc, -zca, m. der Quarrer, der Flenner, BlKr.
  53. cmíziti se, -im se, vb. impf. po sili, brez solz jokati, flennen, quarren, C., BlKr.
  54. cukrolı̑zəc, -zca, m. der Zuckerlecker, das Zuckermaul, Cig., Jan.
  55. cukrolı̑zka, f. die Zuckerleckerin, Cig.
  56. cunjerẹ̑znica, f. die Haderschneidmaschine, Cig.
  57. cunjerẹ̑znik, m. das Hadermesser, Cig.
  58. cȗz, m. = cuza 1), Šol.
  59. cúza, f. 1) die Zitze, die Mutterbrust, C., Kr.- Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Mur., Št.- Valj. (Rad).
  60. cúzalica, f. die Schaukel, Cig.; — prim. 2. cuzati.
  61. 1. cuzálọ, n. die Kinderdutte, Cig.
  62. 2. cúzalọ, n. langsamer Arbeiter, Lašče- Levst. (Rok.).
  63. 1. cúzanje, n. das Saugen.
  64. 2. cúzanje, n. das Schaukeln, Cig.
  65. 1. cúzati, -am, vb. impf. aus der Mutterbrust trinken, saugen; hruško c., aus der Birne den Saft saugen, Z.
  66. 2. cȗzati, -am, vb. impf. schaukeln, Cig., M.; — 2) auf- und niederwärts sich bewegend, nickend einhergehen, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) langsam arbeiten, Lašče- Levst. (Rok.).
  67. cȗzək, -zka, m. 1) die Zitze, die Mutterbrust; — 2) das Hengstfüllen, M., Št.
  68. cuzẹ́ti, -ím, vb. impf. sickern, Cig., C.; — prim. cizeti.
  69. cuzík, m. = cuzek 1), Valj. (Rad).
  70. cȗzika, f. das Stutenfüllen, M., Valj. (Rad).
  71. cȗzkati, -am, vb. impf. dem. 1. cuzati, saugen, Z.
  72. cȗzlja, f. die Kneipe ( zaničlj.), Cig.
  73. cuzljáti, -ȃm, vb. impf. kleinweise saugen, C.
  74. cúzra, f. = cusra, C., SlN.
  75. cuzráti, -ȃm, vb. impf. = cusrati, C.
  76. cvŕzati, -am, vb. impf. knarren: škornje cvrzajo, BlKr.; tudi trans.: ovce, svinje travo cvrzajo, (= z nekakim šumotom trgaje jedo), BlKr.; — prim. tvrzati.
  77. cvrzúkati, -am, vb. impf. knarren (in Folge der Reibung zweier Holzstücke), Mik.; z vrati c. (ako niso tečaji namazani), BlKr.
  78. časoizprȃva, f. die Zeitgleichung, Sen. (Fiz.).
  79. časokàz, -káza, m. das Chronoskop, Cig. (T.).
  80. časoznȃnəc, -nca, m. = časoslovec, Cig., Jan.
  81. časoznȃnstvọ, n. = časoslovje, Cig., Jan.
  82. četverozlǫ́žən, -žna, adj. viersilbig, Cig.
  83. četverozòb, -zǫ́ba, adj. vierzähnig, vierzackig, Cig.
  84. četverozvę̑zje, n. die Quadrupelallianz, Cig.
  85. čẹ̀z, praep., pogl. črez.
  86. človẹkoznȃnstvọ, n. die Anthropologie, Cig. (T.), Jan., Nov.
  87. človẹkoznȃvəc, -vca, m. der Menschenkenner, Jan.
  88. čolnovǫ́zən, -zna, adj. čolnovozna postaja, die Kahnstation, DZ.
  89. črẹvogrìz, -gríza, m. das Bauchgrimmen, Mur., Cig.
  90. črẹ̀z, * I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.- Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.- Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija- Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn- Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
  91. črẹzdánji, adj. den Tag über stattfindend, C.
  92. črẹzdánski, adj. = črezdanji, M.
  93. črẹzjútri, adv. = črez jutri, pojutrnjem, BlKr.
  94. črẹzjútrnji, adj. übermorgig, BlKr.- LjZv. IV. 747.
  95. črẹzmę́rən, -rna, adj. maßlos, Jan., Cig. (T.), nk.
  96. črẹzmọ̑rski, adj. transmarin, Cig., C.
  97. črẹznatúrən, -rna, adj. übernatürlich.
  98. črẹznavádən, -dna, adj. außerordentlich, C., M.; čreznavadna olepšava cerkve, Cv.
  99. črẹznẹmočeváti, -ȗjem, vb. impf. in Fraß und Völlerei leben (čreznemčevati, Mur.).
  100. črẹznẹ̑močnost, f. das Uebermaß, C.; — č. v jedi in pijači, Fraß und Völlerei, C.; (čreznemčnost, Mur.).

   6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA