Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (6.701-6.800)

  1. bəzǫ́v, adj. = bezgov, C., M.
  2. bəzǫ̑vəc, -vca, m. der Holunder, Zilj.- Jarn. (Rok.), Josch.
  3. bibolẹ̀z, -lẹ́za, adj. langsam einherschreitend ( n. pr. o raci), C.
  4. bibolẹ̀z, -lẹ́za, m. die kriechende Bewegung: moral je vsak tretji bibolez postati (o človeku po vseh štirih lezočem), Jurč.
  5. bı̑z, m. der Auerochs, Bes.; (menda = bizon).
  6. bizārən, -rna, adj. čuden, bizarr, Cig. (T.).
  7. bízast, adj. mit den "bize" bekleidet, bizasti narod, C.
  8. bíze, f. pl. weißes, leinenes Beinkleid, Cig., C. (hlače iz belega platna, kakršne nosijo ob Sotli, Muri in drugod, Zora V. 93.).
  9. bı̑zəc, -zca, m. repno listje, repna nat, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  10. bízəlj, -zlja, m. die summende Biesfliege, C.; — iz nem.
  11. bízen, m., V.-Cig., pogl. viza, beluga.
  12. bı̑zgəc, -əca, m. 1) mešanica kislega zelja in kisle repe, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) das Rübenkräutig, Štrek.; — 3) šaljivo = ječmen, BlKr.; ječmenova kaša: pustega "bizgeca" se boji kmet in družina, LjZv.
  13. bízice, f. pl. dem. bize.
  14. bizíne, f. pl. = bize, Cig.
  15. bizják, m. = bezjak, C., Trst. ( Zora).
  16. bı̑zna, f. slaba drobna repa, ki se kuha prascem, Plužna pri Bolci- Erj. (Torb.).
  17. bı̑znat, adj. mit dem "bize" bekleidet, C.
  18. bīzon, m. der amerikanische Auerochs oder Bison (bos americanus), Erj. (Ž.).
  19. bı̑zovina, f. das Bisonfleisch, C.; govedina je trda kakor bizovina, Bes., vzhŠt.
  20. blagorazȗmje, n. das Verständnis, Cig. (T.); po pravičnem blagorazumju, nach billigem Ermessen, DZ.
  21. blagorazúmnost, f. die Verständigkeit, die Klugheit, Cig. (T.).
  22. blagoznȃvstvọ, n. die Warenkunde, Jan.
  23. blagozvǫ́čən, -čna, adj. wohlklingend, nk.
  24. blagozvǫ́čnost, f. der Wohlklang, nk.
  25. blázən, -zni, f. der Frevel, Mur.; (tudi: blázən, -zna, m., Valj. [Rad]).
  26. blázən, -zna, m. der Irrsinnige, Cig., Jan., C., Levst. (Pril.), nk.
  27. blázən, -zna, adj. irrsinnig, Habd., Cig., Jan., C., nk.
  28. blázənstvọ, n. die Narrheit, C., Cig. (T.).
  29. blázẹr, interj. = blagor: blazer tebi! C.
  30. blazína, f. 1) der Bettpfühl, das Kissen, Cig., Jan., C., Rib.- M., ogr.- Valj. (Rad); die Matratze, Mik., das Federbett, Cig., Ptuj; — 2) der Fuß- oder Handballen, V.-Cig., Cig. (T.); — 3) der Lagerbalken: a) des Daches, Tolm.- Erj. (Torb.); na blazine se opira vse ostrešje, Gor.; b) des Dreschbodens, Cig., Naklo ( Gor.); c) unter Fässern, Naklo ( Gor.); d) die Schwelle ( z. B. bei der Eisenbahn): hrastove blazine, LjZv.; (bei einer Brücke), Cig.; e) eine wagerechte Stange am Gerüst, worauf die Bretter des Gerüstes ruhen, die Rüststange, V.-Cig.; f) das Well- oder Zapfenlager, Jan., Cig. (T.), Savinska dol.; g) oni del voza, v katerem tiče ročice, Z.; der Rungstock, Cig.; — der Querbaum des Schlittens, V.-Cig.; h) das Pfluggestellchen, Cig.
  31. blazı̑nar, -rja, m. der Polstermacher, Cig.
  32. blazínast, adj. polsterartig, gepolstert, Cig., Let.
  33. blazínica, f. dem. blazina; 1) das Kisschen, Cig.; podzglavna b., das Kopfkissen, DZ.; — 2) der Handballen (unter dem Daumen), Cig.; — 3) die Zapfenpfanne, Cig., Erj. (Min.); — 4) das Kipfstockholz am Rüstwagen, Cig.
  34. blazíniti, -ı̑nim, vb. impf. polstern, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  35. blazinjáča, f. = blazinjak, Zora.
  36. blazinják, m. das Sofa, DZ., Zora, Bes., DSv.
  37. blazı̑nka, f. 1) das Jochpolster, C.; — 2) das Zapfenlager des Mühlrades, jvzhŠt.; — prim. blazina.
  38. blazı̑nski, adj. blazinska kost, das Grundbein (os basilare), V.-Cig.
  39. blazljìv, -íva, adj. gotteslästerlich, Habd., Mik., C.
  40. blaznẹ́ti, -ím, vb. pf. blazen biti, noreti: blazni in gori za Vas, Jurč.
  41. blȃznica, f. 1) die Wahnsinnige, die Närrin, Jan., Let.; — 2) das Irrenhaus, die Irrenanstalt, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.
  42. blȃznik, m. 1) der Irrsinnige, C., Levst. (Nauk), Let.; — 2) der Gotteslästerer, der Frevler, Jan., C., kajk.- Valj. (Rad).
  43. blazníšče, n., Jan., Zv.; pogl. blaznica 2).
  44. blázniti, -im, vb. impf. 1) beirren, verwirren, Dict.; v igri koga b., Mik., C.; ne dajte se krivičnim ukom blazniti, Krelj; preproste ljudi v pravi veri b. in motiti, Trub.; to šibko srce silno blazni in moti, Dalm.; (durch Schmeichelei), Meg.; — ärgern, Alas.; druge ljudi blazne ali pohujšujo, Krelj; ako pak tebe tvoja roka blazni, ... Trub.; — b. se, ein Aergernis nehmen, sich ärgern, C.; nad njim so se blaznili, Dalm.; vi se čudite ino blaznite, Krelj; — 2) = blazneti, sich wahnsinnig benehmen, irre reden, delirieren, Habd., Cig., Jan., M., C.; — vraga ima i blazni, ogr.- Valj. (Rad); fluchen, lästern, Habd., Mur., C.; proti Bogu b., ogr.- Mik. (Et.).
  45. blaznìv, -íva, 1) irrsinnig, Levst. (Pril.); närrisch, Jan.; wahnsinnig, Bes.; — 2) frevelhaft, Mur.
  46. blaznı̑vəc, -vca, m. 1) der Phantast, Jan.; — 2) der Frevler, Mur., Jan.
  47. blaznı̑vka, f. 1) die Phantastin, Jan.; — 2) die Frevlerin, Mur., Jan.
  48. blaznívost, f. 1) die Wahnsinnigkeit, die Thorheit, C.; — 2) die Frevelhaftigkeit, Mur.
  49. blaznjénje, n. 1) der Irrthum, Meg.; — 2) die Gotteslästerung, C.; — prim. pravilnejše: blažnjenje.
  50. bláznost, 1) der Irrsinn, der Wahnsinn, Cig., nk.; tresoča b., delirium tremens, Let.; — die Narrheit, die Thorheit, M., C.; modrost tega sveta je blaznost pri Bogu, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Frevel, die Gotteslästerung, C.
  51. bláznostən, -tna, adj. Wahnsinns-: blaznostne ideje, Let.
  52. blaznóta, f. der Wahnsinn, die Thorheit, C.
  53. blaznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) wahnsinnig sein, von Sinnen sein, außer sich sein, Cig., C., Vrt.; — irre reden, phantasieren, Jan.; — 2) freveln, fluchen, Mur.
  54. blẹdozelèn, -éna, adj. blassgrün, Cig.
  55. blə̀z, adv., Mur.; blez da, Gor.; — nam. bliz.
  56. blə̀zi, adv. = blez, Jap. (Prid.), Gor.
  57. blə̀zọ, adv., Mur., Cig., Jan., pogl. blez.
  58. blə̀zu, adv., nam. blizu, Tolm.; Se blezu zaveda, Vod. (Pes.).
  59. blìz, I. adv. 1) = blizu, nahe: b. biti, Met., Mik.; — 2) bliz, bliz da, wahrscheinlich, vermuthlich, Cig., Gor.; — II. praep. c. gen. = blizu: bliz nebes, Met., Mik., Dol.; — prim. stsl. blizь.
  60. blízək, -zka, adj. nahe, Cig. (T.), Mik.
  61. blízək, I. adv. = blizu, Notr.- Levst. (Rok.); — II. praep c. gen. = blizu: blizek ceste je vrt, Mik.; — iz: bliz- (blizu) + -ka.
  62. blízən, -zna, adj. = bližnji, Guts.; pred očmi že hodi blizna bridka smrt, Guts. (Res.).
  63. blízi, adv. et praep. = blizu, Dict., Jarn., Trub., Dalm., Schönl., jvzhŠt.; blizi cerkve, Jsvkr., ("blizi pro blizu", Boh.); — prim. stsl. blizê.
  64. blizína, f. die Nähe, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  65. blizkọ̑st, f. = bližava, Jan.
  66. bliznìč, -íča, m. kratek čok ali bruno, C., Notr.; — prim. bliznjak 2).
  67. bliznják, m. 1) der Zwillingsbruder, Ravn.- Cig.; — 2) dva bliznjaka, zwei Blöcke aus einem Stamm, Cig.
  68. blízọ, adv. et praep., Mur., Cig., Jan., C. i. dr.; — pogl. blizu.
  69. blizọ̑st, f. = bližava, Cig., C., Zora.
  70. blizostółpən, -pna, adj. nahsäulig ( arch.), Cig. (T.).
  71. blízu, I. adv. nahe (o prostoru in času); b. stati; konec leta je b.; — annäherungsweise, beiläufig; ima b. moja leta; na b. beiläufig, Svet. (Rok.); — fast, beinahe; b. vse; — blizu da, vermuthlich, wahrscheinlich, C.; b. ne, wahrscheinlich nicht, C.; prim. bliz; — II. praep. c. gen. nahe bei; b. nas stanuje; b. konca; — III. compar. bliže, adv. et praep. näher; pridi bliže; bliže mesta stanovati; — ("blizu", Meg., Alas., Rec., Levst., nk., Rez.- Baud.); — prim. stsl. blizu.
  72. blizuporǫ́dən, -dna, adj. hochschwanger, DZ.
  73. bljȗzga, f. flüssiger Koth, die Kothbrühe, Jan., C., BlKr.
  74. bljȗzgati, -am, vb. impf. im Koth waten, plätschern, C.
  75. bljȗzgavica, f. = bljuzga, C.
  76. bogoobrázən, -zna, adj. als Gottes Ebenbild geschaffen: Ustvarjeni ded naš bogoobrazni, (Adam), Levst. (Zb. sp.).
  77. bogopozábən, -bna, adj. gottvergessen, Cig.
  78. bogopozábnost, f. die Gottvergessenheit, Cig.
  79. bogozaničeváłən, -łna, adj. gotteslästerlich, Cig.
  80. bogozárnost, f. göttlicher Glanz, Levst. (Zb. sp.).
  81. bogoznȃnəc, -nca, m. der Gottesgelehrte, Mur., Cig., Jan.
  82. bogoznȃnje, n. die Gottesgelehrtheit, die Theologie, V.-Cig.
  83. bogoznȃnstvọ, n. die Gottesgelehrtheit, Cig., Jan.
  84. bojȃzən, -zni, f. die Furcht, die Befürchtung, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- Valj. (Rad); — der Schrecken, Guts.
  85. bojazljìv, ** -íva, adj. furchtsam, schüchtern, Cig., Jan., Cig. (T.), Štrek., nk.
  86. bojazljívost, f. die Furchtsamkeit, die Schüchternheit, Cig.
  87. bojẹ̑zən, -zni, f., Mur., Jan., pogl. bojazen.
  88. bojẹ̑zən, -zna, adj. = bojazljiv, Mik. (V. Gr. II. 147.).
  89. bolẹ̑zən, -zni, f. die Krankheit; očesna b., die Augenkrankheit; vročinska bolezen, hitziges Fieber; b. sv. Vida, der Veitstanz, Cig.; b. sv. Valentina, die Fallsucht, die Epilepsie, Jan.; sramna b., die venerische Krankheit, Cig., Jan.; ženska b., die monatliche Reinigung, C.; nalezljiva, kužna b., eine ansteckende Krankheit; bela b., die Bleichsucht, Cig., C.; suha b., das Zehrfieber, die Hektik, Cig.; uscana b., die Harnruhr, Cig.; huda b. = padavica, C.; gnila b. = metljaji pri ovcah, C.; rdeča b., der Rothlauf (der Schweine), C.; b. si navleči, sich eine Krankheit holen, Cig.; b. nalesti, von einer Krankheit angesteckt werden; prestati b., eine Krankheit überstehen; b. se hujša, poprijema, die Krankheit nimmt zu, Cig.; b. gre po ljudeh, die Krankheit ist epidemisch, Levst. (Nauk); preg. dolga bolezen, gotova smrt, eine langwierige Krankheit bringt den Tod; b. gre z vozom v človeka, iz človeka po niti, Jan. (Slovn.).
  90. bolẹ̑zən, -zna, adj. krankhaft: bolezno srce, schmerzvolles Herz, C.
  91. bolẹ̑zənski, adj. Krankheits-: bolezenski troški, die Kranheitskosten, DZ.; bolezenska zgodba, die Krankengeschichte, DZ.
  92. bolẹzljìv, -íva, adj. = bolezniv, Guts., Jan., SlN.
  93. bolẹzljívost, f. = boleznivost, Guts., Jan.
  94. bolẹznìv, -íva, adj. krankhaft: stara, bolezniva kri, Guts. (Res.); — kränklich, Mur.; — boleznivo srce, krankes Herz, C.; — schmerzlich, Krelj.
  95. bolẹznóba, f. = boleznost, Mur.
  96. bolẹ̑znost, f. die Krankheit, C., ogr.- Let.; — der Schmerz, ogr.- Valj. (Rad), Danj.- M.
  97. bolẹznováti, -ȗjem, vb. impf. krank sein, Mur., Vrt.
  98. bȏłzati, -am, vb. impf. lecken, C., Št.; — (iz "obolzniti" napačno narejena imperfektivna oblika, C.).
  99. bołzȃva, f. = korenje, repa kot živinska hrana, SlGradec- C.
  100. bȏłzen, -zni, f. die Spalte, die Ritze: žival (= bečele) sili skoz bolzni, Levst. (Beč.), Lašče; — prim. bezen.

   6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901 7.001 7.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA