z (6.601-6.700)

6601. zvunȃnji, adj. = zunanji, Krelj, Žnid., nk.
6602. zvunȃnjščina, f. = zunanjščina, die Äußerlichkeit, Valj. (Rad).
6603. zvúnašnji, adj. = zunanji, Mik.
6604. zvunẹ̑nji, adj. = zunanji, Danj.- Mik., Zora.
6605. zvȗnski, adj. fremd, C., kajk.- Valj. (Vest.).
6606. zvȗnščina, f. das Äußere, C.
6607. zžrẹ́bən, -bna, adj. mit dem Füllen: zžrebna kobila, die trächtige Stute, oder eine Stute, die geworfen hat, Danj.- C., Mik.
6608. absolutīzəm, -zma, m. neomejeno vladarstvo, der Absolutismus.
6609. aforīzəm, -zma, m. der Aphorismus, Cig., Jan.
6610. amazōnka, f. die Amazone, Cig., Jan.
6611. amazōnski, adj. Amazonen-, Cig.
6612. ambrōzija, f. Ambrosia, die Götterspeise.
6613. amortizácija, f. razveljavljenje (dolžnega pisma), razdolžba, die Amortisation.
6614. anahronīzəm, -zma, m. pomota glede na čas (dobo), der Anachronismus, Cig. (T.), nk.
6615. analīza, f. razkroj ( chem.), razklad ( gramm., phil.), die Analyse, Cig., Cig. (T.); — dušeslovno razkrojevanje, Lampe (D.).
6616. ārza, f. povzdig v verzni stopi, die Arsis, nk.
6617. arzēn, m. das Arsen ( chem.).
6618. arzēnik, m. der Arsenik; — prim. mišnica.
6619. arzēnikov, adj. Arsenik-: a. prah; arzenikove saje, der Hüttenrauch, Cig.
6620. ateīzəm, -zma, m. der Atheismus, Cig., nk.
6621. āzbuka, f. die Azbuka, das altslovenische Alphabet.
6622. babúza, f. = babura 1), Cig., Levst. (Zb. sp.).
6623. babȗzək, -zka, m. der Weiberfreund, Pot.- C.
6624. bakrorẹ̀z, -rẹ́za, m. der Kupferstich, Cig., Jan., nk.
6625. bakrorẹ̑zəc, -zca, m. der Kupferstecher, Cig., Jan., nk.
6626. bakrorẹ́zən, -zna, adj. Kupferstech-: bakrorezna šola, Navr. (Let.).
6627. bakrorẹ̑zje, n. = bakrorestvo, Jan.
6628. bȃlzam, m. gost, močno dišeč sok, der Balsam.
6629. bȃlzamar, -rja, m. der Balsamkrämer, Cig.
6630. bȃlzamov, adj. balsamisch, Balsam-, Cig.
6631. balzamovína, f. das Balsamholz, Jan.
6632. barbarīzəm, -zma, m. der Barbarismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
6633. barvoznȃnəc, -nca, m. der Farbenkundige, Cig.
6634. bȃza, ** f. = počasnež, Čemšenik; — prim. bezati.
6635. bazālt, m. der Basalt ( min.).
6636. bazān, m., Cig., pogl. fazan.
6637. bazār, -ra, m. senjmišče, prodajališče, der Bazar, Jan., nk.
6638. 1. bazílika, f. das Basilienkraut (ocymum basilicum), Cig., Jan., Tuš. (R.).
6639. 2. bazīlika, f. die Basilica (eine Art Kirche).
6640. bazilīsk, m. der Basilisk; amerikanski b., der Haubenbasilisk (basiliscus mitratus), Erj. (Ž.).
6641. bȃzje, n. = bezgovje, Rez.- Baud.
6642. bázniti, -nem, vb. pf. stupfen, stoßen, C.; angel ga v stran bazne ino ga je zbudil, Ravn.; aufregen: angelova prikazen je nič prav ne bazne, Ravn.; — prim. bezati.
6643. bẹ̑lez, m. = belež, die Bleiche, der Bleichplatz, Mur., Cig., Jan.
6644. bẹlogȗzka, f. der Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Vranja v Istri- Erj. (Torb.).
6645. bẹlozòb, -zǫ́ba, adj. weißzähnig, Cig., Jan.
6646. bẹlozvẹ́zdən, -dna, adj. silbergestirnt, Cig.
6647. berzamı̑n, m. neka trta = brzamin, merzamin, Vrtov. (Vin.).
6648. bérziga, f. = berdiga, berdija, Kamnik.
6649. besẹdoznȃnstvọ, n. die Wortkunde, die Wortkenntnis, Cig., Jan.
6650. bə̀z, bəzà, m. = bezeg, Jan., Mik.
6651. bə̀za, f. = bezeg, Tolm.- Erj. (Torb.); — divja b., der Traubenholunder (sambucus racemosa), Fr.- C.
6652. bəzáč, m. der Kohlenspieß der Schmiede, Cig.
6653. bəzȃłnik, m. der Pfeifenräumer, Cig.
6654. bəzálọ, n. orodje, s katerim se kaj beza: der Pfeifenräumer, die Räumnadel, V.-Cig., Zora; — = bezač, Cig.
6655. bəzȃnje, n. das Stupfen, das Stochern.
6656. 1. bəzáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern: ne dela, če ga ne bezaš, Z.; ogenj b., das Feuer stochern, Cig.; stoßen: smrt mlado in staro v grob beza, Ravn.; — (mit Worten) sticheln, C.; plemenitniki so se bezali mej seboj, Jurč.
6657. 2. bezati, -am, vb. impf. hinundherrennen (vom Rindvieh, wenn es bei großer Hitze von Bremsen gestochen wird), biesen, Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Bolc- C.; krave so bezale, C.; — prim. bezgati, bezljati, in nem. biesen.
6658. bəzdáti, -ȃm, vb. impf. pfuschen, C.; — prim. bezati.
6659. bəzə̀g, -zgà, m. der Holunder (sambucus); črni b., der gemeine Holunder (s. nigra); rdeči ali divji b., der Traubenholunder (s. racemosa), Cig.; — bȇzəg, -zga, Št.
6660. bəzə̀k, -zkà, m. das Taschenmesser, C.; der Taschenveitel, Savinska dol.
6661. bézən, -zna, m. 1) die Kluft, die Bergspalte, C., Tolm.- M.; das Loch, C.; teman brlog, GBrda; — tolmun v vodi, Črniče ( Goriš.); — 2) die Fuge ( z. B. im Bretterboden), Rib.- M.; bezə̀n, -znà, Valj. (Rad); — prim. brezen.
6662. bézən, -zni, f. = bezen, m. 2), Cig., C., M.
6663. bə̀zg, -à, m. = bezeg, Mik.
6664. bəzga, f. = bezeg, Saleška dol.- C., Štrek.
6665. 1. bę̑zgalica, f. 1) das Rennen, die Flucht, C.; — 2) = potepača, C.; — prim. 2. bezgati.
6666. 2. bəzgȃlica, f. = bzikalica, die Spritze, Guts.
6667. bəzgȃłnica, f. b. za klobase, der Wursttrichter, Bes.
6668. 1. bəzgáti, -ȃm, vb. impf. 1) stochern, bohrend wühlen, C., M., Kr.; b. pipo, in der Pfeife stochern, Kr.; b. cevko, ein Röhrchen aushöhlen, Kr.; — 2) herumstöbern, Štrek.; — prim. 1. bezati.
6669. 2. bę́zgati, -am, vb. impf. herumrennen, biesen, Mur., Jan., Št.; ako živina sliši "bz, bz", kakor obadi brnijo, začne bezgati, Št.
6670. bəzgȃvčən, -čna, adj. = bezgavkast, Z.
6671. bəzgȃvəc, -vca, m. der Wühler, der Hetzer, GBrda.
6672. bəzgȃvka, f. 1) die Spitzmaus, Kras- Cig., Jan.; — 2) = bezgetulja, Frey. (F.); — 3) die Halsdrüsengeschwulst, das Mandelgeschwür; — bezgavke, die Scropheln, Bleiw.- Cig.; — prim. 1. bezgati; zaradi pomena prim. mramor, želva.
6673. bəzgȃvkast, adj. mit Mandelgeschwüren behaftet, Šol.
6674. bəzgetúlja, f. die Bartmeise, C., Z., Frey. (F.); — prim. 1. bezgati.
6675. bəzgetúljica, f. = bezgetulja, Frey. (F.).
6676. bezgljáti, -ȃm, vb. impf. herumlaufen, Z.; herumstreifen, C.; — prim. 2. bezgati.
6677. bəzgǫ́v, adj. Holunder-; b. les, bezgovo cvetje; — b. izgovor, eine schale Ausrede, Z.
6678. bəzgǫ̑vəc, * -vca, m. der Holunderstrauch, Jan., C.
6679. bəzgovína, f. das Holundergesträuch; — das Holunderholz.
6680. bəzgǫ̑vje, n. das Holundergesträuch.
6681. bəzgǫ̑vnica, f. ein aus Holunderholz gemachter Vogelschlag, Mur., Cig., C.
6682. bezíkati, -kam, -čem, vb. impf. = 2. bzikati, Jan.
6683. bezíkav, adj. leutscheu, Jan.
6684. bəzína, f. = bezgovina, Cig.
6685. bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.- Valj. (Rad); — prim. bezjak.
6686. bezják, m. der Tölpel, Mur., C., Mik.; — (Bezjaki, hrvatski kajkavci med Dravo in Savo, Trub., Kast.; Bezjak, ein Mann von der italienisch-slovenischen Sprachgrenze, Štrek.); — po Trstenjaku in Cafu nam. bizjak, ker Bezjaki bize nosijo; po Dan. pa iz stvn. fizus, srvn. fiesz, callidus.
6687. bezjáški, adj. 1) besjakisch, Dalm.; — 2) tölpelhaft, ZgD.
6688. bəzjè, n. = bezgovje, C.
6689. bezljȃj, m. 1) der Renner, der Läufer, Mik.; — 2) = bezljanje, Valj. (Rad).
6690. bezljȃnje, n. das Biesen.
6691. bezljáti, -ȃm, vb. impf. mit erhobenem Schweif rennen, biesen; krave bezljajo, kadar jih po leti muhe in obadi (brenclji) pikajo; bəzljati, Valj. (Rad); — prim. 2. bezgati, 2. bzikati.
6692. bezljàv, -áva, adj. zum Rennen geneigt, Z.
6693. bezljȃvka, f. eine zum Schwärmen aufgelegte Biene, der Kollerer, Cig.
6694. bezljìv, -íva, adj. leutscheu, Jan.
6695. 1. bezníca, f. 1) die Rübengrube, Guts.; klet na prostem v zemljo narejena, za krompir, repo itd., Poh.; — 2) ein schmutziger finsterer Raum, ein elendes Loch, eine elende Hütte, Cig., Jan., C., Kr., Št.; mir in pokoj bi po hišah in beznicah prebival, Ravn.; der Kerker, (bę́znica) Dornberk- Erj. (Torb.); — prim. bezen.
6696. 2. bezníca, f. die Biesfliege, Polj.; — prim. bezljati.
6697. beznı̑čar, -rja, m. der Keuschler, C.
6698. bəzníti, báznem, vb. pf. = bazniti, Cig.
6699. bezoār, m. der Besoarstein, Jan., Cig.
6700. bezoārka, f. die Besoarziege (capra aegagrus), Erj. (Z.).

   6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901 7.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani