Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (6.401-6.500)

  1. zvẹzdoznȃnstvọ, n. die Sternkunde, die Astrognosie, Cig., Jan., Cig. (T.); die Astronomie, Mur., nk.
  2. zvę̑zək, -zka, m. 1) etwas Zusammengebundenes: das Bündel, das Bund; das Fascikel, Cig.; das Paket, Cig., Jan.; das Reisebündel, C.; z. ključev, ein Bund Schlüssel, Jan., C.; der Strauß, Cig., M.; z. lepih rož, Slom.- C.; der Palmbusch, Slom.- C.; — 2) der Band (als Theil eines größeren Druckwerkes), Cig., Jan., nk.
  3. zvę́zən, -zna, adj. 1) Bundes-, Allianz-, Jan.; zvę̑zna država, der Bundesstaat, Jan., Cig. (T.); zvezni zbor, die Bundesversammlung, Cig.; zvezno svetovalstvo, der Bundesrath, DZ.; — 2) Verbindungs-, Cig.; zusammenhängend, communicierend, Cig. (T.); zvezna hodišča, Communicationsgänge, Levst. (Pril.); zvezna črta, die Communicationslinie, Cig.; — 3) zvezna moč, die Cohäsionskraft, Jan.
  4. zvezílọ, n. = vezilo, das Band, Kremp.- C.; — die Fessel, Guts. (Res.).
  5. zvezı̑t, adj. zvezita števila, verbundene Zahlen ( math.), Cig. (T.).
  6. zvezı̑tost, f. die Verbundenheit ( phil.), Cig. (T.).
  7. zvę̑zljaj, m. = zvezek, das Gebund, Cig.
  8. zvę̑znik, m. der Bundesgenosse, der Verbündete, Cig., Jan., Cig. (T.).
  9. zvẹ́zniti, -nem, vb. pf. verbiegen, Jarn., Mur.; zveznjen, krumm, verzogen, verkrüppelt, C.; tudi: zvežnjen, Vrtov. (Km. k.), vzhŠt.
  10. zvę́znost, f. 1) die Cohäsion, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.); — 2) der Zusammenhang: pisma so mej seboj v zveznosti, DZ.; vzajemno z. poočititi, den gegenseitigen Zusammenhang darlegen, DZ.
  11. zvezolǫ́mən, -mna, adj. bundbrüchig, Cig., Jan.
  12. zvezolǫ̑mnik, m. der Bundbrüchige, Cig.
  13. zvezolǫ̑mstvọ, n. der Bundesbruch, Cig., Jan.
  14. zvezováłən, -łna, adj. verbindend: zvezovȃłnọ občenje (železnično), der Verbandverkehr, DZ.
  15. zvezovȃnje, n. das Zusammenbinden, das Verbinden.
  16. zvezováti, -ȗjem, vb. impf. ad zvezati.
  17. zvę̑žčič, m. dem. zvezek; das Heftchen, nk.
  18. zvę̑žənj, -žnja, m. das Bündel, nk.; nekaj zvežnjev praproti, DSv.; das Fascikel, Levst. (Nauk), DZ.; pismo je bilo poslano v zvežnju z drugimi pismi v glavni cesarski stan, Navr. (Kop. sp.).
  19. zvẹ́ženje, n. die Verbiegung, die Verkrümmung, Z.; der Wurf (eines Brettes), Cig.
  20. zvẹ́žiti, -im, vb. pf. verkrümmen, verbiegen, schief machen, Mur., Cig.; solnce je desko zvežilo, die Sonne hat das Brett krumm gezogen, Cig.; z. se, sich verziehen, sich werfen, Cig., Jan.; deska se je zvežila, zvežena deska, Cig., Polj.; sleme se je upognilo in streha zvežila, Glas.; zvežena glava, ein verschrobener Kopf, Jurč.; — prim. izvežiti se.
  21. zvı̑čna, f. = zolva, zava, die Mannesschwester, Mik., Vrtov. (Km. k.); (zvičina, Ben.- Erj. [Torb.]).
  22. zvídẹti se, -vı̑di se, vb. pf. zvidi se mi, zvidelo se mi je, ich finde, ich fand (mich bewogen), DZ., nk.; — ( nam. vzv-).
  23. 1. zvíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) zusammenbiegen, Cig.; zvihana glasovnica, zusammengefalteter Stimmzettel, DZ.; — 2) zvihan = zvit, verschmitzt, V.-Cig.
  24. 2. zvíhati, -ham, -šem, vb. pf. aufbiegen, Cig.; — ( nam. vzv-).
  25. zvı̑hi, m. pl. = golenice, ki se dajo vihati, Ig (Dol.).
  26. 1. zvihráti, -ȃm, vb. pf. 1) krumm biegen, M.; nož z. (verbiegen), Z.; koso z., die Schneide der Sense verbiegen; — 2) in Eile zusammenstümpern: nezrel zdelek, zvihran s tako naglico, Levst. ( LjZv.).
  27. 2. zvihráti, -ȃm, vb. pf. sich stürmend erheben, aufstürmen, Cig., Jan.; — aufschießen (von Pflanzen), Cig.; — ( nam. vzv-).
  28. zvihteljíti se, -ím se, vb. pf. = vihtelj ostati, verbutten (vom Kraut), Cig.
  29. zvijáč, m. der Verdreher, Cig.; — der Listige, der Betrüger, Cig.; — der Ränkeschmied, Mur., Cig.
  30. zvijáča, f. die List, der Kniff, der Kunstgriff; — die Hinterlist, Cig., Jan., Svet. (Rok.); die Chicane: zvijače plesti, delati, Cig.
  31. zvijáčast, adj. listig, Lašče- Levst. (M.).
  32. zvijáčən, -čna, adj. listig, M.; pfiffig, spitzfindig, Cig.; — hinterlistig, arglistig, Cig., Jan.; verfänglich, Cig., Jan.
  33. zvijáčina, f. = zvijača, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad), Svet. (Rok.).
  34. zvijȃčnica, f. die Listige, Jan.
  35. zvijȃčnik, m. ein listiger Mensch, Cig., Jan., C.; — der Arglistige, der Chicaneur, der Ränkeschmied, Cig.
  36. zvijáčnost, f. die Listigkeit, die Schelmerei, Cig.; die Hinterlistigkeit, Cig.
  37. zvíjanje, n. 1) das Zusammenwickeln; — 2) das Verdrehen.
  38. zvijáški, adj. listig, Mur., Cig., Jan.; — hinterlistig, Cig., Jan.; — tückisch, ränkevoll, Cig., Jan.
  39. zvijȃštvọ, n. die Listigkeit, Cig.; — die Rechtsverdreherei, Cig.
  40. zvíjati, -am, vb. impf. ad zviti; 1) zusammenwickeln, zusammenrollen; — 2) verdrehen; palico z.; ( pren.) besedo, pravico, postavo z., Cig.; — winden, schlängeln, Mur.; glavo z., den Kopf herumdrehen, Cig.; z. repom z., mit dem Schweife wedeln, Z.; glas ali z glasom z., mit der Stimme abwechseln, sie modulieren, Cig.; — z. se, sich winden, sich schlängeln; z. se kakor črv; z. se od bolečin; z. se pred kom, vor jemandem Katzenbuckel machen, Cig.; — les se zvija, das Holz wirft sich, Cig., Jan.
  41. zvijȃvəc, -vca, m. 1) der Krümmer, Cig.; — 2) kdor zvito govori, C., Levst. (Zb. sp.).
  42. zvíjavica, f. die Zuckung, die Convulsion, Cig., Jan., DZ.; pl. zvijavice, eine Art Krankheit, C.
  43. zvı̑k, m. der Gebrauch, die Sitte, Kor.- M., Mik.
  44. zvı̑njak, m. = zvinjenik, Cig.
  45. zvı̑njenik, m. der gemeine Weiderich (lythrum salicaria), Cig., Tuš. (R.).
  46. 1. zvı̑rati, -am, vb. impf. ad zvreti; siedend aufwallen, sieden; Korenjiče je zviralo, Npes.-Vraz; — ( nam. vzv-).
  47. 2. zvı̑rati, -am, vb. impf. (die Schuld auf andere) wälzen: on vse na-me zvira, Krka, Lašče, Ig- Erj. (Torb.), BlKr.
  48. zvı̑rati se, -am se, vb. impf. ad zvreti se; sich unanständig strecken, Cig., Jan., C., BlKr.; — prim. izvirati se.
  49. zvísiti, -vı̑sim, vb. pf. erhöhen, ogr.- M., ogr.- Let.; — ( nam. vzv-).
  50. zvı̑ša, adv. = zviškoma 1), Ben.- Kl.
  51. zvı̑šati, -am, vb. pf. erhöhen; — ( nam. vzv-).
  52. zvišȃva, f. die Erhöhung: z. taks, DZ.; — ( nam. vzv-).
  53. zvišávati, -am, vb. impf. = zviševati, Mur., ogr.- Let.
  54. zvı̑šč, m. der Enzian, Mur.; — pogl. svišč 2).
  55. zvíščati, -ím, vb. pf. sauer werden, verderben: vino zvišči, kadar je na malem v posodi, Z.; (vino se zvišči, BlKr.); zviščalo vino, Z.; (zviščano, Hip.- C.); zviščal človek, ein Sauertopf, Z.; — prim. svišč, Enzian.
  56. zviščẹ̑łəc, -łca, m. = skopuh, Bes.
  57. zviščẹ́ti, -ím, vb. pf. = zviščati: zviščel, sehr sauer, ("zveščel") Met.; — zviščel človek = skopuh, Cig., Lašče.
  58. zvı̑šək, -ška, m. etwas Erhöhtes: die Erhöhung, die Erhabenheit, Cig.; — ( nam. vzv-).
  59. zvı̑šenost, f. die Erhöhung, die Erhabenheit ( fig.), ogr.- Valj. (Rad); — ( nam. vzv-).
  60. zviševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zvišati; — ( nam. vzv-).
  61. zvı̑škoma, adv. 1) von oben herab, V.-Cig., M., Polj.; — 2) plötzlich: kar zviškoma, Jan., Levst. (M.); pobegnili so zviškoma, Jurč.
  62. zvı̑tčək, -čka, m. dem. zvitek; das Gewinde: z. niti, ein Gewinde von Fäden, C.
  63. zvı̑təc, -tca, m. = zvit človek, Cig., Bes.
  64. zvı̑tək, -tka, m. etwas Zusammengerolltes, die Rolle, Cig.; die Düte, Cig.
  65. zvíti, zvíjem, vb. pf. zusammenwickeln, zusammenrollen, zusammendrehen; z. rep; z. polo papirja; lase v kodre z., das Haar locken, Cig.; kača se je zvila v klobček, Cig.; iz trte z. ( n. pr. izgovor), (einen Vorwand) vom Zaun brechen, Cig., Nov.; izgovor je dober, če je iz bukove trte zvit, Npreg.- Glas.; Rada bi ga imela, Pa ga ni; 'Z trte bi ga zvila, Se ne st'ri, Npes.-K.; — verdrehen, verkrümmen; krč ga je zvil, er bekam einen Krampfanfall, Cig.; ključ z., einen Schlüssel verdrehen, Cig.; — deska se je zvila (hat sich geworfen), Cig.; — pravico z., das Recht verdrehen, Cig.; — beugen, Cig.; žalost ga je zvila, die Trauer hat ihn niedergebeugt, Cig.; — überwältigen: spanje ga je zvilo, trud ga je zvil, Cig.; sovražnik me je zvil, Cig.; — z. koga, jemandem eine wächserne Nase drehen, Cig.; — z. kaj, etwas durchsetzen, Cig.; prekanjeno jo z., etwas listig ausführen, C.; — zvit, listig, schlau, verschlagen; zvita buča, ein Schlaukopf; zvito odgovarjati; zvito narediti kaj; z. je kakor grča, kača, kozji rog, lisica, Cig.; z. kakor ovnov rog, Levst. (Zb. sp.); arglistig, tückisch, Cig., Jan.
  66. zvítje, n. z. člena, die Verstauchung, Strp.
  67. zvı̑tkarica, f. die Skarnitzel- oder Dütelblume (Richardtia aethiopica), Tuš. (R.).
  68. zvı̑tnik, m. = zvitec, SlN.
  69. zvítnost, f. = zvitost, ogr.- M., C.
  70. zvitorèp, -rę́pa, adj. = zvit, schlau, durchtrieben, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
  71. zvitorę̑pəc, -pca, m. 1) = zvitorep, zvit človek, der Schlaukopf, Jan., Levst. (Zb. sp.); — 2) rjavi z., der braune Rollschwanz- oder Winselaffe (cebus Apella), Erj. (Ž.).
  72. zvitorę̑pka, f. 1) die Listige, Jan. (H.); — 2) = zvitorepec 2), Cig., Jan., C.
  73. zvitoròg, -rǫ́ga, adj. krummhörnig, Jan.
  74. zvı̑tost, f. die Listigkeit, die Schlauheit, die Verschlagenheit; — die Arglistigkeit, Cig.
  75. zvitúh, m. = zvit človek, C.
  76. zvı̑zd, m. = žvižg, der Pfiff, Mur., Cig., DZ.
  77. zvizdȃłnica, f. die Dampfpfeife, DZ.
  78. zvízdati, -am, vb. impf. = žvižgati, pfeifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — zischen: kače zvizdajo, V.-Cig.
  79. zvízgati, -am, vb. impf. = žvižgati, C., Mik.
  80. zvı̑žd, m. = zvizd, žvižg, Mur.
  81. zvláčiti, -im, vb. pf. durch Schleppen zusammenbringen, zusammenschleppen; drva na kup z.
  82. 1. zvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. ziehend herab-, hinschaffen; z. srobotino s hrasta; komaj sem ga domov zvlekel.
  83. 2. zvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. zusammenziehen; hitro z. kaj, etwas schnell vernähen, jvzhŠt.; sukno se je zvleklo (ist zusammengeschrumpft), Z.; zusammenschleppen: otrok je vse cunje zvlekel na kup.
  84. 3. zvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. ziehend hinaufbringen; z. zvon v zvonik; — ( nam. vzv-).
  85. zvǫ́čən, -čna, adj. 1) Ton-, C.; zvǫ̑čni trak, der Schallstrahl, z. val, die Schallwelle, Cig. (T.); — 2) wohltönend, hellklingend, Jan.
  86. zvočílọ, n. das Schallmittel, der Schallerreger, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Zora.
  87. zvǫ̑čnica, f. der Gehörgang, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  88. 1. zvọ̑d, m. 1) der Hebel, Cig., C., M.; — ein Instrument, um einen Zahn auszuheben, C., M.; — 2) die Hebewinde, vzhŠt.- C., Valj. (Rad); — 3) das cylinderförmige Mangeholz, C.; — ( nam. vzv-).
  89. 2. zvòd, -vǫ́da, m. 1) die Reduction ( math.), Cig. (T.); — 2) der Absatz (von Waren), DZ.; ( prim. zvesti); — 3) der Betrug, Jan.; ( prim. zvoditi).
  90. zvodenẹ́ti, -ím, vb. pf. wässerig, zu Wasser werden; kri zvodeni.
  91. zvóditi, -vǫ́dim, vb. pf. 1) verführen, Mur., Cig., Jan.; — 2) anführen, hintergehen, betrügen, Cig., Jan., C.; o goljuf, dvakrat me je že zvodil! Ravn.
  92. zvodljìv, -íva, adj. verführerisch, Cig., Jan.
  93. zvodníca, f. 1) die Verführerin, Z.; — die Kupplerin, Cig., Jan.; (po češ.); — 2) die Betrügerin, Jan.
  94. 1. zvọ̑dnik, m. = hlod, ki jez podpira, Savinska dol.; — ( nam. vzv-).
  95. 2. zvodník, m. 1) der Verführer, Cig., Jan., nk.; — der Kuppler, Cig., Jan.; (po češ.); — 2) der Betrüger, Jan., SlN.
  96. zvǫ̑k, m. der Schall, der Klang, der Ton, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), nk.; — po stsl.
  97. zvokomèr, -mę́ra, m. der Schallmesser, Jan., Cig. (T.).
  98. zvokopodǫ̑bje, n. die Onomatopöie, Cig. (T.); — češ.
  99. zvokoslǫ́vən, -vna, adj. akustisch, Cig. (T.).
  100. zvokoslǫ̑vje, n. die Akustik, Cig. (T.), C.

   5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA