Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (6.301-6.400)

2. zvenẹ́ti, -ím, vb. pf., Cig., C., nam. zveniti.
zvę́niti, -nem, vb. pf. verwelken; zvenjen, Cig., Jan., pogl. vel.
zvènk, zvę́nka, m. der Klang, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — prim. žvenk.
zvenkèt, -ę́ta, m. das Geklingel, M., C.
zvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klingeln, klirren, M., Z.
zvenkljáti, -ȃm, vb. impf. klingeln, M., Z., Burg.
zvenkolìk, -líka, m. die Klangfigur: Hladnega zvenkoliki, Chladnische Klangfiguren, h. t.- Cig. (T.).
zvenúlja, f. die Stimmgabel, C.
zvę̑r, -ı̑, f. das wilde Thier; grda, strašna, velika z.; — zveri, die Raubthiere (carnivora), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — das Wild, Mur., Cig.; z. vzdigniti, das Wild aufscheuchen, M.
zveráčina, f. = zverjačina, Npes.-K.
zverȃd, f. = zverjad, Cig., Jan., M.
zvę̑rati se, -am se, vb. impf. ad zvreti se, = zvirati se, den Körper unanständig strecken, Jan., C., M., Gor.
zvę̑rca, f. dem. zver; ein wildes Thierchen.
zverína, f. 1) ein wildes Thier; das Raubthier; das Unthier, Cig., Jan.; — tudi coll. wilde Thiere, das Raubwild; das Wild, Jarn., Mur.; zverine ne streljati, das Wild hegen, Cig.; — 2) das Wildbret, Dict.
zverı̑nar, -rja, m. der Thiergärtner, Cig.; — der Menageriehälter, Nov.- C.
zverı̑nəc, -nca, m. der Thiergarten, Jan.; — die Menagerie, Jan.; — pogl. zverinjak.
zverínica, f. dem. zverina.
zverinják, m. der Thiergarten, Mur., Cig., Jan., C.; — ein Behältnis für wilde Thiere, Cig.
zverı̑nski, adj. wilden Thieren eigen, sie betreffend; z. tat, der Raubschütze, Cig.; — nach Art der wilden Thiere, wild, grausam; po zverinsko.
zverı̑nščica, f. neka jako svetla zvezda, Glas.
zverı̑žək, -žka, m. etwas Verunstaltetes, Zora.
zverı̑ženəc, -nca, m. der Krüppel, V.-Cig.
zverížiti, -ı̑žim, vb. pf. 1) zusammenketten, verketten, Mur., Cig., Rib.- M.; — 2) verkrümmen; zverižen, verkrümmt, verkrüppelt, contract, V.-Cig., C.; ima noge zverižene, C.; — schlecht machen, verpfuschen, Z., Notr.; to je vse zveriženo, Z.; — (einen Aufsatz) zusammenschmieren, Cig. (T.).
zverjáčina, f. ein wildes Thier, Guts., Ravn.; krokodil je divja z., Dict.: divje zverjačine, Bas.; — coll. wilde Thiere, das Wild, Mur.; divja z., Krelj; zverjačino loviti, Meg.; zverjačini je dal gozde, Jsvkr.
zverjȃd, f. coll. wilde Thiere, das Wild, ogr.- M.; das Raubwild, Cig., Jan.
zverják, m. ein wildes Thier männlichen Geschlechtes, M., C., Lašče- Levst. (Rok.).
zverjáščina, f. = zverjačina: zverjaščino lovim, Boh.
zverjáški, adj. nach Art der wilden Thiere, Jarn.- M.; — grausam, Cig.
zverjè, n. coll. wilde Thiere, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
zvę̑rnik, m. der Thierkreis (zodiacus), Cig. (T.).
zvernják, m. = zverinjak, Mur., C.
zveročȃstje, n. der Thierdienst, Cig. (T.).
zverokrȃdba, f. der Wilddiebstahl, Cig., Nov.- C.
zverokrȃdəc, -dca, m. der Wilddieb, Jan.
zverokrȃdnik, m. = zverokradec, Cig.
zverokrȃdstvọ, n. die Wilddieberei, Jan.
zverokròg, -krǫ́ga, m. der Thierkreis, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
zverǫ̑vščəc, -ščəca, m. der Speik (valeriana celtica), SlGor.- C.
zverǫ̑vščnik, m. = zverovščec, C.; — tudi: die Haselwurz (asarum), C.
zvę̑rski, adj. den wilden Thieren eigen, sie betreffend; — wild.
zverúžiti, -ȗžim, vb. pf. = zverižiti, C., Let.
zveselíti, -ím, vb. pf. erfreuen; nobena reč jih ne more zveseliti, Dalm.; vino zveseli srce človeku, Met.; — ( nam. vzv-).
zvẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Gewissen, C., Mik.; — das Bewusstsein: v zvesti = v svesti, Vod. (Nov.); ( prim. svest); — 2) die Treue, Dalm., Krelj, Ravn.; — sod je za zvest (fest, stark) napravljen, vzhŠt.; — 3) die Kunde: na zvest dati, kund geben, ogr.- Valj. (Rad).
zvẹ̑st, adj. 1) treu, getreulich; z. biti komu; zvesto služiti koga; zvesto opraviti vse po naročilu; zvesto Bogu služiti; na zveste roke dano, fidei commissum, auf Treue und Glauben gegeben, Dict.- Mik., Svet. (Rok.); — 2) zvesto poslušati, moliti, mit gesammeltem Geiste, aufmerksam, andächtig zuhören, beten; zvesto gledati, aufmerksam zusehen; zvesto delati, alle Gedanken bei der Arbeit haben.
zvẹ́stən, -stna, adj. 1) = zvest 1), Mur.; — 2) z. si biti, sich bewusst sein, C., nk.
zvésti, zvédem, vb. pf. 1) durch Verkauf anbringen, verkaufen, Dict., C., Mik., Svet. (Rok.); svoje blago drago z., Trub.; komaj sem kravo zvedel, Ravn.- M.; veliko blaga z., Jurč.; dvesto veder vina z., LjZv.; — anbringen: hčere z., LjZv.; wegschaffen, loswerden, Meg., Dict.; — (z. se, ein gutes Geschäft abgeben, GBrda); — 2) auf etwas zurückführen, reducieren, Cig. (T.); vsi barvni občutki se dade z. na tri glavne občutke, Žnid.; na isto ime z., auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.).
zvẹ̑stnik, m. ein treuer Anhänger, Burg. (Rok.).
zvẹstnọ̀, n. eine Gebür bei der Aufnahme in den Gemeindeverband, vzhŠt.
zvẹstóba, f. die Treue.
zvẹstóbən, -bna, adj. = zvest 1), Guts.- Cig., Mur., Jan.
zvẹstomı̑səłn, -səłna, adj. treugesinnt, Jan.
zvẹstọ̑st, f. die Treue.
zvəščẹ̀ł, -ẹ̑la, adj., Met., pogl. zviščel pod: zviščeti.
zvẹ́ščina, f. die Treue, Meg., Jan., Trub., Dalm.
zvẹ́ti, -vẹ̑jem, vb. pf. aufwehen, aufwirbeln, Cig.; — ( nam. vzv-).
zvę̑z, -ı̑, f. 1) die Verbindung, Cig.; — 2) ein gekrümmter Haken in der Baukunst, der Anker, Cig.; — 3) der Mittelstrich, V.-Cig.
zvę̑za, f. 1) die Verbindung; — 2) das Band; die Fessel: zveze na njegovih rokah so se raztrgale, Dalm.; zveze raztrgati, Jap. (Sv. p.); — 3) die von Personen geschlossene Verbindung, das Bündnis, Cig., Jan., nk.; z. za boj in odboj, bojna in odbojna z., das Schutz- und Trutzbündnis, Cig. (T.); der Bund, die Föderation, Mur., Cig., Jan., C., Cig. (T.), nk.; ( prim. zaveza); — z. s kom, das Verhältnis mit jemandem, C.; — der Zusammenhang, der Connex, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; z. misli, namenov, vzrokov, Cig.; v zvezi biti, in Zusammenhang stehen, verknüpft sein, Cig., nk.
zvę́zanje, n. die Handlung des Verbindens; — = poroka, C.
zvę́zanki, m. pl. die Bundschuhe, Kremp.- C.
zvę́zanost, f. die Verbundenheit ( phil.), Cig. (T.).
zvę́zati, -žem, vb. pf. zusammenbinden, miteinander verbinden; z. kolje v butaro; roke z. tatu; z. tatu, den Dieb in Bande legen; lonec z., den Topf (mit Draht) beflechten; knjigo z., ein Buch einbinden; pse z., die Hunde koppeln; z. zid, die Mauer binden, verankern, Cig.; tesarji so zvezali hišo na tleh (sie haben das Gebäude zugelegt), Cig.; — ves sem zvezan (gelähmt), Z.; zvezan hoditi, engschrittig gehen, Z.; — zvezana toplota, gebundene Wärme, Cig., Jan., Cig. (T.); zvezana gorkota, Vrtov. (Km. k.); — zvezane državne zadolžnice, vinculierte Staatsobligationen, DZ.; — ( fig.) vereinigen, verbünden, alliieren, z. se, sich mit jemandem verbinden, eine Verbindung schließen, Cig., nk.
zvezȃva, f. das Band, Trub.
zvę́zavica, f. die Gicht, C., Z.
zvę̑zčək, -čka, m. dem. zvezek; das Paketchen, Cig.; — das Bändchen, das Heft, Cig., nk.
zvẹ́zda, f. 1) der Stern; jutrna, večerna z.; severna z., der Polarstern, Cig.; lasata z. = repatica, Meg.- Dict.; zvezde svetijo, die Sterne leuchten; zvezda se je utrnila, es fiel eine Lichtschnuppe; (= se je potočila, Jan.); — v zvezde kovati koga, jemanden bis zu den Sternen erheben, Cig., nk.; ( hs.); — eine Blässe an der Stirn einer Kuh, Cig.; — Name einer mit einer Blässe an der Stirn gezeichneten Kuh, Cig.; — kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.); — 2) der Augenstern, Dol.- Z., C.; — 3) das Fettauge auf der Brühe, C.; — 4) morska z., der Seestern (asterias), C., Erj. (Ž.).
zvẹzdár, -rja, m. 1) der Sterngucker, der Astrolog, Alas., Cig., Jan., Dalm.; — = zvezdoslovec, der Astronom, Mur., Cig. (T.); — 2) zvezdarji, die Strahlenthiere (radiata), Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
zvẹzdárna, f. = zvezdarnica, Guts., Jan., M.
zvẹzdárnica, f. die Sternwarte, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
zvẹzdárski, adj. astronomisch, Cig. (T.); z. daljnogled, Žnid.
zvẹ́zdast, adj. sternförmig, Mur., Cig., Jan., nk.
zvẹzdáš, m. die rundsternige Sternkoralle (astraea rotulosa), Erj. (Ž.).
zvẹzdàt, -áta, adj. gestirnt; zvezdato nebo.
zvẹ́zdən, -dna, adj. Sternen-, sideral, siderisch, Cig. (T.); zvezdna pot, svetloba, Cig.
zvẹ́zdica, f. dem. zvezda; 1) das Sternchen; — (als Zeichen im Buch): z. zvezdico zaznamenovati; — 2) das Spornrädchen, C.; — 3) očesna z., der Augenstern, Cig.; — 4) der Fettropfen auf der Brühe, vzhŠt.- C. ( Let.); — 5) das Marienblümchen (bellis), C.
zvẹ́zdičje, n. coll. die Asteroiden, Cig.
zvẹzdíšče, n. der Sternenhimmel, Jarn., Mur.; — das Gestirn, Meg.
zvẹ̑zdje, n. 1) das Sternensystem, Cig. (T.); — 2) = ozvezdje, das Sternbild, das Gestirn, Mur., Jan.
zvẹ̑zdnat, adj. 1) gestirnt, voll Sterne; zvezdnato nebo; — 2) voll Fettaugen: zvezdnata juha, C.
zvẹ̑zdnica, f. das Sternkraut (aster), Jan., C.; navadna z., die Sternmiere oder der Hühnerdarm (stellaria media), Tuš. (R.); — das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Avče- Erj. (Torb.).
zvẹzdocvẹ̑tka, f. zvezdocvetke, Sternblumen (dialypetalae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
zvẹzdočȃstje, n. der Gestirndienst, Cig., Jan., Cig. (T.).
zvẹzdočȃstnik, m. der Gestirnanbeter, Cig.
zvẹzdoglȃvka, f. die Knopfblume (knautia), C.
zvẹzdoglèd, -glę́da, m. 1) der Sterngucker, Cig., Jan.; lažnjivi zvezdogledi, Preš.; — der Astrolog, Cig. (T.); — = zvezdoslovec, der Astronom, Cig., Jan.; — 2) neka riba: der Sterngucker (uranoscopus), Erj. (Z.).
zvẹzdoglę̑dəc, -dca, m. = zvezdogled 1), M., Jap.- C.
zvẹzdoglę̑dnica, f. = zvezdarnica, die Sternwarte, ZgD.
zvẹzdoglę̑dstvọ, n. die Astroskopie, Cig.
zvẹzdokàz, -káza, m. die Sternkarte, die Himmelskarte, Jan., Cig. (T.), Jes.
zvẹzdomèr, -mę́ra, m. das Astrolabium, Cig., Jan.
zvẹzdomǫ̑ləc, -lca, m. der Gestirnanbeter, Jan.
zvẹzdorı̑łəc, -łca, m. der Sternmaulwurf (condylura), Erj. (Z.).
zvẹzdoslǫ̑vəc, -vca, m. der Astronom, Jan., nk.
zvẹzdoslǫ́vən, -vna, adj. astronomisch, Jan., nk.
zvẹzdoslǫ̑vje, n. die Astronomie, Jan., nk.
zvẹzdovę̑rəc, -rca, m. der Astrolog, Cig. (T.); ( stsl.).
zvẹzdovìd, -vída, m. = zvezdokaz, C., Cig. (T.).
zvẹzdovı̑t, adj. gestirnt, sternenreich, Cig.; zvezdovito nebo, der Sternenhimmel, Cig. (T.).
zvẹzdǫ̑vje, n. = zvezdje, das Sternensystem, Cig. (T.).
zvẹzdoznȃnəc, -nca, m. der Sternkundige, Mur.; der Astronom, Cig. (T.).
zvẹzdoznȃnski, adj. astronomisch, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).

5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA