z (6.201-6.300)

6201. zunȃnjost, f. die Außenseite, das Äußere, die äußere Beschaffenheit, Cig., nk.; — die Äußerlichkeit, Cig.; zunanjosti, äußere Umstände, V.-Cig.
6202. zunȃnjščina, f. das Äußere, Cig., Ravn.; — die Außenwelt, Cig.
6203. zúni, adv. = zunaj, draußen, Mur., Cig.
6204. zȗpati se, -am se, vb. pf. sich ein Herz nehmen, Z., Šol.; — ( nam. vzu-).
6205. zȗra, f., pogl. 2. zora, M.
6206. zúti, zȗjem, vb. pf., pogl. izuti.
6207. zúva, f., pogl. zolva.
6208. zúza, f. = ziza, C.
6209. 1. zúzati, -am, vb. impf. = zizati, C.
6210. 2. zúzati, -am, vb. impf. = gugati se, Dol.; — = poskakujoč hoditi, Dol.; — Versuche machen aufzustehen, Z.
6211. zuzdáti, -ȃm, vb. pf. = razuzdati, abzäumen, Cig.
6212. zúzniti, zȗznem, vb. pf. = zagugati se, Št. Jernej ( Dol.); — einen Versuch machen aufzustehen, Z.
6213. 1. zvábiti, -im, vb. pf. herablocken, Cig.
6214. 2. zvábiti, -im, vb. pf. zusammenladen, zusammenrufen, zusammenbitten, Dict., Cig., Dalm.- C.; zvabi svoje prijatelje in sosede, Krelj.
6215. zváč, m. der Rufer, ogr.- Mik.; der Einlader, ogr.- M., C.
6216. zvačı̑n, m. = zovčin, C.
6217. zváditi se, -vȃdim se, vb. pf. sich zusammengewöhnen, vertraut werden, C.; zvajena sva si, wir sind vertraut miteinander, C.; vertrauten Umgang zu pflegen anfangen: fant se z dekletom zvadi, C., BlKr.; žena se je zvadila z beloličnimi pisarčki, LjZv.
6218. zvȃjanje, n. 1) das Verführen, Cig.; — 2) die Reduction ( math.), Cig. (T.).
6219. zvȃjati, -am, vb. impf. 1) ad zvoditi; verführen, Z.; hudobec slepari in zvaja ljudi najrajši po noči, LjZv.; — hintergehen, Cig.; — 2) ad zvesti; reducieren ( math.), Cig. (T.).
6220. zvájati se, -am se, vb. impf. ad zvaditi se.
6221. zvalı̑čkati se, -am se, vb. pf. = zvaliti se, hinrollen, sich hinwälzen, Jan. (H.).
6222. zvalíne, f. pl. das Geröll, C.
6223. 1. zvalíti, -ím, vb. pf. herabwälzen; sod z voza z.; kamen se mi je zvalil s srca, ein Stein ist mir vom Herzen gefallen, Cig.; — wegwälzen, hinwälzen, kako reč kam z.; vse na en kup z., Cig.; z. se, ins Rollen kommen, hinrollen, sich hinwälzen; — z. koga na tla, jemanden zu Boden strecken, auf den Boden hinstürzen machen, Cig.; z. koga s konja, Cig.; z. se, hinstürzen, Cig.; na tla z. se, über den Haufen fallen, Cig.
6224. 2. zvalíti, -ím, vb. pf. zusammenwälzen, Cig.
6225. 1. zváljati, -am, vb. pf. 1) zu Boden strecken: Iz kraja smo tacega, Zvaljamo vsacega, Andr.; — 2) schwängern, Cig.; z. se, schwanger werden (von Unverheirateten), Cig., Mik., C.
6226. 2. zváljati, -am, vb. pf. 1) wälzend zusammenbringen, zusammenwälzen; vse sode na eno mesto z.; — 2) wälzend verfertigen: svaljke z. z roko.
6227. zvȃljək, -ljka, m. etwas Zusammengerolltes, Zusammengewalktes, Mur., C.; die Kapaunnudel, Mur.; — pogl. svaljek.
6228. zvaljúcati, -ȗcam, vb. pf. = 1. zvaliti: z. se, hinabkollern, Jan. (H.).
6229. zvȃłnik, m. der Vocativ ( gramm.), Cig., Jan.
6230. zvȃloma, adv. wallend: z. vreti, jvzhŠt.
6231. zvaníkəlj, -klja, m. die Fetthenne (sedum telephium), Cig.; — prim. nem. ime rastline: Sanikel (sanicula).
6232. zvȃnje, n. 1) das Rufen, Mur., Cig.; die Berufung, (zvanjè) ogr.- Valj. (Rad); — das Nennen, Cig.; — 2) der Beruf, Jan., Cig. (T.), DZ.; ( hs.).
6233. zvȃr, m. die Schweißung, Cig. (T.).
6234. zvȃra, f. 1) eig. gekochte Milch, C.; übhpt. die Milch, Mur., C., Pjk. (Črt.), vzhŠt.- Valj. (Rad); — 2) geronnene Milch, Bolc- Erj. (Torb.); — = zmleziva, Tržič ( Gor.); — das Käsewasser, Rez.- C.; ostanki po kisli skuti, Tolm.
6235. zvȃrək, -rka, m. z. v plavžih, das Leg, Cig. (T.).
6236. zvárən, -rna, adj. schweißbar, Cig. (T.).
6237. zvaríti, -ím, vb. pf. 1) zusammenschweißen, dva kosa železa z.; — 2) absieden, kochen, Jan.; mleko z., vzhŠt.- Valj. (Vest.); zvarjene gobe, Danj. (Posv. p.); — brauen, Cig.; — 3) z. se, gerinnen: mleko se je zvarilo, Bolc- Erj. (Torb.); — zvarjeno mleko, Käsewasser, C.
6238. zvárjati, -am, vb. impf. ad zvariti; schweißen, Cig. (T.).
6239. zvȃrka, f. die Schweißfuge, die Schweißnaht, Cig. (T.); — rus.
6240. zvȃrnica, f. = skuta, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
6241. zváti, zóvem, vb. impf. 1) rufen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); locken, Cig.; piščeta, pure z., jvzhŠt.; dekla svinje zove, Guts.; — laden, einladen: z. na kaj, Dol.- Cig., ogr.- Valj. (Rad), nk.; berufen, Cig.; z. koga od opravil, Cig.; fordern, citieren, Cig.; pred sodnika z. koga, Cig.; na boj z., zum Kampf auffordern, Cig.; — 2) nennen, z. se, heißen, Mur., Cig., Jan., kajk., ogr.- Valj. (Rad), nk.; še zdaj je veliko hudobnih med ljudmi, da se kristjani zovejo, Ravn.; zval se je Podlipec, LjZv.
6242. zvavčı̑n, m. = zovčin, Danj.- Mik.
6243. zvȃvəc, -vca, m. der Rufer, Jan. (H.).
6244. zvȃžati, -am, vb. impf. ad zvoziti; zusammenfahren ( trans.), zusammenführen, C.
6245. zvę́čati, -ím, vb. impf. klingen, tönen, Mur., Mik.
6246. zvečę̑r, adv. abends; z. ob kurjavi, abends um die Kochzeit, Cig.
6247. zvečę̑ra, adv. = zvečer, C., Guts. (Res.); (zvéčera), Rez.- Baud.
6248. zvečę̑rən, -rna, adj. abendlich, Abend-; zvečerne molitve, Cig.
6249. zvečeríti, -í se, vb. pf. Abend werden, Z., Vrt.; Ko se zvečeri, Večno luč zvoni, Slom.; zvečerilo se je, Zv.
6250. zvečę̑ršnji, adj. Abends-: zvečeršnja molitev, Gor.
6251. zvečíne, adv. = z večine, größtentheils, Raič (Slov.), nk.
6252. zvẹdàv, -áva, adj. neugierig, Jan., nk.; zvedavi kmetje, Jurč.; — forschsüchtig, Cig.
6253. zvẹdávast, adj. forschsüchtig, Cig.
6254. zvẹdávati, -am, vb. impf. nachforschen, erforschen, Mur., Cig.
6255. zvẹdávost, f. die Neugierde, Cig., Jan., Jurč.; — die Forschsucht, Cig., Jan.; die Wissbegierde, Jan., Cig. (T.).
6256. zvẹ̑dba, f. die Erforschung, die Erhebung, Levst. (Nauk).
6257. zvẹ́dčən, -čna, adj. neugierig, Cig.
6258. zvẹ́dčnost, f. die Neugierde, Cig.
6259. zvẹ́dəčən, -čna, adj. = zvedčen, DSv.
6260. zvẹ̑dək, -dka, m. = kar kdo zve: povedati svoje zvedke, Jurč.
6261. 1. zvẹ́dən, -dna, adj. neugierig, V.-Cig.
6262. 2. zvédən, -dna, adj. gangbar: to blago ni zvedno, (izvedno) V.-Cig.
6263. 1. zvẹ́dẹnje, n. das Erfahren; na z., um zu erfahren, Mur.
6264. 2. zvedénje, n. die Anbringung (der Ware), Cig.
6265. zvẹ́dẹti, zvẹ́m, vb. pf. in Erfahrung bringen, erfahren; nekaj novega z.; z. resnico; — z. se, kundbar werden, aus Licht kommen; vse se zve.
6266. zvẹdljìv, -íva, adj. neugierig, Mur., Cig., C.; v njo se zvedljivo upro vse oči, LjZv.; vsa zvedljiva, voll Neugierde, LjZv.
6267. zvẹdljı̑vəc, -vca, m. der Neugierige, C.
6268. zvẹdljı̑vka, f. die Neugierige, C.
6269. zvẹdljívost, f. die Neugierde, Mur., Cig., Nov., C., LjZv.; — die Wissbegierde, Cig. (T.).
6270. zvę́dniti, -vę̑dnem, vb. pf. = zveniti, verwelken, Cig., Jan., Šol., M.
6271. 1. zvẹ́dnost, f. die Neugierde, V.-Cig.
6272. 2. zvédnost, f. die Gangbarkeit (einer Ware), (izvednost) V.-Cig.
6273. zvẹ̑doma, adv. mit Wissen, C.
6274. zvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad zvedeti.
6275. zvèk, zvę́ka, m. der Klang, M., C.; der Schall, C.
6276. zvę́kati, -am, vb. impf. klingen, Jarn.
6277. zvekèt, -ę́ta, m. das Geklingel, C.
6278. zveketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klingen, klirren, Z.
6279. zvę́kniti, zvę̑knem, vb. pf. erklingen, erschallen, Mur., C., Mik.
6280. zvę̑kšati, -am, vb. pf. vergrößern, Mur., Cig.
6281. zvekšávati, -am, vb. impf. ad zvekšati; to je mojo radovednost še bolj zvekšavalo, Andr.
6282. zvę̑kšema, adv. größtentheils, ogr.- C.
6283. zveličáłən, -łna, adj. beseligend, heilbringend, Cig., Jan.; — ( nam. vzv-).
6284. zveličálọ, n. das Heilsmittel, Cig., Jan.; — ( nam. vzv-).
6285. zvelı̑čanje, n. die Beseligung, die Seligkeit, das Heil; večno z., die ewige Seligkeit; — ( nam. vzv-).
6286. zveličȃnski, adj. beseligend, Mur.; heilbringend, M.; z. nauk, die Heilslehre, Z.; — ( nam. vzv-).
6287. zveličȃnstvọ, n. die Seligkeit, ogr.- C., Mik.; — ( nam. vzv-).
6288. zvelı̑čar, -rja, m. der Seligmacher, der Heiland; — ( nam. vzv-).
6289. zvelı̑čati, -am, vb. pf. seligmachen; duše pobožnih bodo zveličane; zveličan, selig, in den Himmel aufgenommen; z. se, selig werden (= in den Himmel kommen), Cig.; — ( nam. vzv-).
6290. zveličénje, n. = zveličanje, C., kajk.- Valj. (Rad); — ( nam. vzv-).
6291. zveličeváłən, -łna, adj. seligmachend, Cig., Jan., nk.; — ( nam. vzv-).
6292. zveličevȃnje, n. das Seligmachen; — ( nam. vzv-).
6293. zveličeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zveličati; — ( nam. vzv-).
6294. zveličı̑telj, m. = zveličar, ogr.- Let.; — ( nam. vzv-).
6295. zveličı̑teljən, -ljna, adj. heilbringend, ogr.- C.; — ( nam. vzv-).
6296. zveličljìv, -íva, adj. seligmachend, Jan. (H.).
6297. zvę́nčati, -ím, vb. impf. klingen, tönen, Mur., Cig., Jan.; v ušesih mi zvenči, es klingt mir in den Ohren, C., Z.; še zdaj mi zvenči po klofuti, Dol.; Zlata okova mi zvenči, Npes.-K.; okna so zvenčala, LjZv.
6298. zvenę́čən, -čna, adj. tönend: zvenę̑čni kamen = zvenečnik, Cig. (T.).
6299. zvenę̑čnik, m. der Phonolith ( min.), Cig. (T.).
6300. 1. zvenẹ́ti, -ím, vb. impf. tönen, klingen; porcelan zveni, Erj. (Min.).

   5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani