Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (5.901-6.000)

  1. zǫ́bčati, -am, vb. impf. zähneln, zackig ausschneiden, mit zackigem Rande versehen, Cig.
  2. zǫ́bčəc, -čəca, m. dem. zobec.
  3. zǫ́bčək, -čka, m. dem. zobec; zobčke dobivati, delati, zahnen, Cig.
  4. zǫ́bəc, -bca, m. dem. zob; 1) das Zähnchen; — do zobca, bis auf den letzten Punkt, ganz und gar, Jan.; vse je resnično do zobca, Z., Navr. (Let.); ne sme se ravno vse do zobca porabiti, Navr. (Kop. sp.); — 2) der Radzahn (bei Uhren u. dgl.), Cig.; — zobci, die Zacken, C.; zobci vrhu kake strehe, die Zinnen, Cig.; — zobci, eine Art gemeiner Spitzen an Frauenkleidern, Levst. (Rok.); die Spitzen übhpt., Guts.- Cig., Jan., C., ( prim. it. dentelli); — 3) pl. zobci, die Schafgarbe (achillea millefolium), C.
  5. zǫ̑bək, -bka, m. dem. zob.
  6. zǫ̑bən, -bna, adj. Zahn-; zobni zdravnik, der Zahnarzt, V.-Cig., Jan.; zobni venec, der Zahnkranz, zobna otlina, die Zahnhöhle, Cig. (T.).
  7. zobeníca, f. = zobenka, kajk.- Valj. (Rad).
  8. zobeníka, f. = zobenka, kajk.- Valj. (Rad).
  9. zobę́nka, f. = neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad); — prim. ovsenka.
  10. zǫ̑bər, -bra, m. = evropski tur, der Wisent (bos bison), Erj. (Ž.), Jurč.
  11. zobẹ̑roč, adv. mit beiden Händen, Mur., Cig., C., Danj.- Mik.; zoberoč ga je sprejel, er hat ihn mit offenen Händen empfangen, Mur.; tudi: zobẹrǫ̑č, ogr.- Raič ( Nkol.).
  12. zobíca, f. = zobrne, Alas.
  13. zǫ̑bina, f. 1) das Zahnfleisch, Mur., Cig.; — 2) die Scharte, C.
  14. zọ̑binast, adj. schartig, C.
  15. 1. zobíšče, n. = zobna jamica, die Zahnhöhle, Jan. (H.).
  16. 2. zobíšče, n. = ovsišče, BlKr.- Let.
  17. zobíti, -ím, vb. impf. 1) zähnen: kolo z., Cig.; — 2) z. se, Zähne bekommen: otrok se zobi, Guts., Cig., Jan.
  18. zǫ̑blja, f. das Vogelfutter, C.
  19. 1. zobníca, f. der Hafersack (der Pferde), Cig.
  20. 2. zǫ̑bnica, f. die Zahnhöhle, C.
  21. 1. zobník, m. = zobnica (der Hafersack für Pferde), C.
  22. 2. zobník, m. 1) der Zahnlaut ( gramm.), Jan., C.; (tudi: zǫ̑bnik); — 2) der schwarze Fleck in den Zähnen der Pferde, die Bohne, Cig.; — 3) der Zahnhobel, V.-Cig.; — 4) das schwarze Bilsenkraut (hyoscyamus niger), Dict., Mur., Cig., Jan., C., Josch, Tuš. (R.).
  23. zobníkov, adj. Bilsen-: zobnikovo olje, Cig.
  24. zobnják, m. = 2. zobnik 4), schwarzes Bilsenkraut, Cig., Ščav.
  25. zobobòł, -bǫ́la, m. der Zahnschmerz, Guts.- Cig., Jan.; zoboboli, das Zahnweh, Guts.
  26. zobobǫ́lja, f. der Zahnschmerz, Guts.
  27. zobodèr, -dę́ra, m. der Zahnbrecher, Cig.
  28. zobodę̑rəc, -rca, m. der Zahnbrecher, Cig.
  29. zobogníja, f. die Zahnfäule, Guts.- Cig.
  30. zobognı̑ł, -gníla, adj. mit faulenden Zähnen: zobognili ljudje, Levst. (Zb. sp.).
  31. zobokljùn, -kljúna, m. zobokljuni, Zahnschnäbler (dentirostres), Erj. (Ž.).
  32. zobolẹ̑čnik, m. der Zahnarzt, Levst. (Nauk).
  33. zoboslǫ̑vje, n. die Zahnlehre, Cig., Jan.
  34. zobotrẹ̑bəc, -bca, m. der Zahnstocher, V.-Cig., Jan.
  35. zobotrẹ̑bnica, f. 1) die Zahnstocherbüchse, Cig.; — 2) = zobotrebec, Jan., DZ.
  36. zǫ̑bov, adj. Zahn-.
  37. zobovína, f. die Zahnsubstanz, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.).
  38. zobǫ̑vje, n. das Gebiss, C., nk.
  39. zobovník, m. = 2. zobnik 4), das schwarze Bilsenkraut (hyoscyamus niger), C.
  40. zobovnják, m. = zobovnik, C.
  41. zobozdravník, m. der Zahnarzt, nk.
  42. zobrẹ̑ž, m. der untere Theil des Weingartens, vzhŠt.- C.; — ( nam. vzobrež?).
  43. zǫ̑brne, f. pl. das Zahnfleisch, C., Senožeče, Kras- Erj. (Torb.).
  44. zǫ̑brnice, f. pl. = zobrne, Senožeče, Kras- Erj. (Torb.).
  45. zobstǫ́m, adv., ogr.- C., Let., pogl. zobstonj.
  46. zobstǫ́nj, adv. = zastonj, ogr.- C.
  47. zobstǫ́nji, adj. = zastonjski, ogr.- C.
  48. zobstǫ́njski, adj. = zastonjski, ogr.- C.
  49. zobȗn, m. = zabunec, Cig., BlKr.
  50. zobȗnəc, -nca, m. = zabunec, Dol., Cig., Jan.
  51. zọ̑či, I. adv. 1) ins Antlitz: komu z. povedati, ogr.- C. ( Vest.); z. staneta cesarju, sie traten vor das Angesicht des Kaisers, ogr.- C. ( Vest.); — 2) zugegen: z. biti, vzhŠt., ogr.- C. ( Vest. I. 57.); — II. praep. c. gen., in Gegenwart, angesichts, ogr.- M.; z. mnogih velikašev, ogr.- C. ( Vest.); — nam. vzoči; prim. navzoči.
  52. zočíti, -ím, vb. pf. confrontieren, C., Svet. (Rok.).
  53. zočı̑toma, adv. öffentlich, C.; — offen, freimüthig, C.
  54. zọ̑d, m. = v zemljo zabit kol v hlevu med dvema živinčetoma, Rib.; zodi, v zemljo zabiti koli, da dež zemlje ne odnaša, Dol.; — prim. zvod.
  55. zodīak, m. der Thierkreis, Cig. (T.).
  56. zodiakālən, -lna, adj. zum Thierkreis gehörig: zodiakalno sijanje, zodiakalna svetloba, das Zodiacallicht, Cig., Jan., Cig. (T.).
  57. zodíca, f. der Hebel, Levst. (Zb. sp.); — prim. zvod.
  58. zoglàv, -gláva, adj., Cig., pogl. razoglav.
  59. zolica, f. = pira, der Spelt, C., Bes.
  60. zoliti, -im, vb. impf. schreien, lärmen, brüllen, vzhŠt.- C., Raič ( SlN.).
  61. zǫ̑lj, m. 1) die Larve des Speckkäfers, C., Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) neka trotu podobna muha (eristalis tenax), (zol) Lašče- Erj. (Torb.); — muha debelih svetlih oči, od katere pika živina zbezlja: gleda kakor zolj svetlo, Dol.; goveji z., die Ochsenbiesfliege oder Dasselfliege (hypoderma bovis), konjski z., die Pferde-Magenfliege (gastrus equi), ovčji z., die Schafbremse (oestrus ovis), Erj. (Ž.).
  62. zȏłva, f. des Mannes Schwester, Cig., Levst. (M.), Nov.- C.; — prim. zava.
  63. zǫ́na, f. 1) schlechte, taube Getreidekörner, Rib.- M., Št.- C., Ip.- Erj. (Torb.); = slabo, drobno proso, Lašče- Erj. (Torb.); — = kar pri vejanju žita med plevami in zrnjem ostaja, Zv.; — 2) der Schauder, Dol.- Cig., Jan.; zona me obhaja, Cig., Gor.- Zv., (izprehaja) BlKr.; zona ga popade, Nov.- C.
  64. zǫ́nast, adj. voll tauber Körner: zonasta ajda, C.; zonasto žito, Nov.
  65. zǫ́natən, -tna, adj. = zonast, SlGor.- C.
  66. zonẹ̑gati, -am, vb. pf. 1) (auf eine unbestimmt gelassene Weise etwas) verfertigen oder thun, M.; — 2) z. se s kom, mit jemandem in irgend einer Weise zu thun bekommen, C.
  67. zonljìv, -ljíva, adj. = zonast: zonljivo žito, Nov.
  68. zoogeografı̑ja, f. nauk o razprostranjenosti živali, die Zoogeographie, Cig. (T.).
  69. zoolōg, m. živaloslovec, der Zoolog.
  70. zoologı̑ja, f. nauk o živalstvu, die Zoologie.
  71. zọ̑pər, I. adv. dagegen; z. biti, dagegen sein, Cig.; kar je grešnega in Bogu zoper, Jsvkr.; žena možu zoper govori, Ben.- Mik.; na zoper mi dela, er handelt mir entgegen, Levst. (M.); meni zoper ravna, Met.; — II. praep. c. acc. wider, gegen; zoper naturo; zoper božjo voljo ravnati; nisem zoper to; — ( c. gen. zoper strupa, mraza, Dict.).
  72. zopərstáti, -stojím, vb. impf., nam. zoper stati, widerstehen; (po nem.).
  73. zopərstáviti se, -stȃvim se, vb. pf. sich widersetzen; (po nem.).
  74. zopərstávljati se, -am se, vb. impf. ad zoperstaviti se; (po nem.).
  75. zọ̑pet, adv. wieder = spet.
  76. zọ̑petən, -tna, adj. nochmalig, Jan.; zopetni zbor, DZ.
  77. zọ̑prn, adj. 1) widerlich, widrig, verhasst; ta človek mi je z.; ta jed mi je zoprna; zoprno mi je, es widerstrebt mir; — 2) feindlich, feindselig, Mur., Cig., Jan.; zoprna beseda, ein feindseliges Wort, Cig.
  78. zoprnẹ́ti, -ím, vb. impf. widerlich, verhasst sein, Mik.
  79. zọ̑prnica, f. die Widersacherin, die Gegnerin.
  80. zọ̑prnik, m. der Widersacher, der Gegner; bes. der Gegner im Processe, Svet. (Rok.).
  81. zọ̑prnost, f. 1) die Widerlichkeit, die Widrigkeit, die Missfälligkeit; — die Widerwärtigkeit; — 2) die Abneigung, die Antipathie, Cig., Jan.; z. do koga, Cig.
  82. zọ̑prstvọ, n. 1) die Opposition, die Gegnerschaft, Jan.; — die Streitigkeit, Dict.; škodljiva zoprstva, Schönl.- Valj. (Rad); — 2) die Antipathie, Cig. (T.).
  83. zọ̑prščina, f. die Gegnerschaft, Dict.
  84. zọ̑prt, adv. = zoper, Št.- Mur.
  85. zọ̑prtovati, -ujem, vb. impf. sich widersetzen, (-tvati, -tvam) Mur.
  86. zọ̑prvati, -am, vb. impf. entgegen sein, widerstehen, sich widersetzen, Mur.- Cig., Cv.
  87. 1. zòr, zóra, m. 1) der Glanz, Mik.; Nebeški zor obda obličje milo, Preš.; — 2) der Tagesanbruch, die Morgendämmerung; ob zoru, Cig., C.; ob prvem zoru, C.; z zorom, mit Tagesanbruch, Cig.; zor se dela, der Tag bricht an, Lašče- Levst. (Rok.); Zor je, hitro mi vstajajte! Npes.- Vod. (Pes.); od zora do mraka, Preš.; — 3) der Osten, Ravn., Slom.; — tudi: zọ̑r.
  88. 2. zọ̑r, m. das Reifen: žito ima lep zor, Svet. (Rok.).
  89. 1. zǫ̑ra, f. die Morgenröthe, Cig., Jan., M., Preš. i. dr., nk.; tudi: zóra; — hs.
  90. 2. zọ̑ra, f. 1) der Rindschmalzsatz, Celjska ok.- C.; die Bratensauce, Z., C.; — 2) die Molken, (zura) Ip.- M.
  91. zorè, -ę́ta, m. der gerne früh aufsteht, C., M.
  92. 1. zórən, -rna, adj. zeitig in der Früh, vom Morgen, Morgen-, Cig., Štrek.; zorna modrina, das Morgenblau, Cig.; zorna maša, die Frühmesse, Z., Vrt.; — strahlend, herrlich (wie die Morgenröthe): zorni obraz, nk.
  93. 2. zórən, -rna, adj. kernicht ( v. Buchweizen), C.
  94. zorẹ̑nje, n. das Reifen, die Zeitigung.
  95. zorẹ́ti, -ím, vb. impf. reifen; hruške zorijo; grozdje zori.
  96. zorẹ́vati, -am, vb. impf. zu reifen pflegen, reifen, Vrt.
  97. zǫ̑rglati, -am, vb. pf. zusammenorgeln, Cig.
  98. zǫ̑rica, f. der Aurorafalter (pieris cardamines), Erj. (Ž.).
  99. zorílọ, n. die Reife, die Zeit der Reife, Gor.- DSv.
  100. zorı̑təv, -tve, f. die Zeitigung, Jan.

   5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA