Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (5.701-5.800)

  1. zmršavẹ́ti, -ím, vb. pf. mager werden, Cig.
  2. zmršavíti se, -ím se, vb. pf. mager werden, C.
  3. zmŕščenje, n. die Runzel, C.
  4. zmŕščiti, -im, vb. pf. runzelig machen, Cig.; (po rus.); zmršči se bolnemu živinčetu dlaka, (das Haar wird rauh), V.-Cig.
  5. zmŕšiti, -im, vb. pf. = zerraufen, zerzausen, verwirren, Cig., Jan., C.; zmršeni lasje, C.; — prim. zmrščiti.
  6. zmrvíti, -ím, vb. pf. zerkrümeln, zerbröckeln, zerbröseln; z. se, zerbröckeln ( intr.); zob se zmrvi, Jsvkr.
  7. zmȓz, -ı̑, f. das Eis, Št.- Jan. (H.).
  8. zmrzȃł, -li, f. 1) das Frieren, der Frost; neka z. je prišla vzpomladi in nam je pobrala vse zgodnje sadje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) erfrorenes Zeug, Cig.
  9. zmrzávati, -am, vb. impf. = zmrzovati.
  10. zmȓzək, -zka, m. etwas Gefrorenes, Z.; z. B. ein gefrorener Erdklumpen, C.
  11. zmŕzəł, -zla, adj. 1) gefroren, erfroren; zmrzla zemlja, C.; zmrzlo jabolko, Pohl. (Km.); zmrzla mladika, Pirc; zmrzle prste si ugreti, Zv.; — 2) kalt ( fig.), C.; z. kristjan, C.; zmrzla duša, Jsvkr.; — zmrzlo se proti komu držati, jemandem kalt begegnen, Dict.; — 3) leicht frierend, für Kälte empfindlich, Cig., Gor.; z. človek, ein Fröstler, Cig.
  12. zmrzẹ́ti se, -í se, vb. pf. zmrzi se mi, ich empfinde Ekel, C., SlN.; zmrzi se mi nad čim, C.; — ( nam. vzm-).
  13. zmrzlák, m. 1) der Eiszapfen, M.; — 2) der Fröstler, Cig., Jan., Glas.
  14. zmrzlȃva, f. der Frost, Cig., Dol.
  15. zmrzlè, -ę́ta, m. = zmrzel človek, Jurč.
  16. zmȓzləc, -zləca, (-zəłca), m. = zmrzle, Valj. (Rad).
  17. zmȓzlež, m. der Fröstler, Cig.
  18. zmrzlı̑n, m. 1) drobna toča, a debelejša od sograda, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) = zmrzel človek, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) = ledišče, der Gefrierpunkt, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  19. zmrzlína, f. 1) der Frost, Mur., Jan.; frostiges Wetter, Cig.; — 2) etwas Gefrorenes, C.; = zmrzlo grudje, C.; — 3) die Frostbeule, C., Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
  20. zmrzlı̑nəc, -nca, m. der Gefrierpunkt, Cig., Jan.
  21. zmrzljìv, -íva, adj. leicht frierend o. erfrierend, Cig., M.
  22. zmrzljı̑vəc, -vca, m. = zmrzlež, Cig.
  23. zmŕzniti, zmȓznem, vb. pf. gefrieren, erfrieren; voda je zmrznila v skledi; obležal je v snegu in zmrznil; zmrznjen = zmrzel.
  24. zmȓznjenəc, -nca, m. der Erfrorene, Cig.
  25. zmŕznjenje, n. das Erfrieren.
  26. zmȓznjenka, f. die Erfrorene, Cig.
  27. zmrzovȃnje, n. das Erfrieren; — das Frieren.
  28. zmrzováti, -ȗjem, vb. impf. gefrieren; voda že zmrzuje; nocoj bode zmrzovalo; — frieren, großer Kälte ausgesetzt sein; celo noč sem zmrzoval na straži.
  29. zmučkáti, -ȃm, vb. pf. = zmečkati, C.
  30. zmȗda, f. der Zeitverlust, die Zeitversäumnis, Gor.- DSv.
  31. zmudíti, -ím, vb. pf. Zeit verbrauchen, C.; mislim, da bodemo za to potovanje zmudili dva meseca, Let., Dol.; dve uri z. s kakim delom, Gor.- DSv.; tudi: z. se, Gor.- DSv., jvzhŠt.; — durch Säumen um etwas kommen: mašo z., Gor.- DSv.
  32. zmudnína, f. die Entschädigung für den Zeitverlust, Gor.- DSv.
  33. znabíti, adv., pogl. morebiti.
  34. značȃj, m. der Charakter, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; to znani njegov z., to mu daje z., das charakterisiert ihn, Cig. (T.); brez značaja, charakterlos, trdnega značaja, charakterfest, Cig., nk.
  35. značȃjən, -jna, adj. 1) charakteristisch, Cig., Jan., Cig. (T.); značajna svojstva, nk.; — 2) charaktervoll, nk.
  36. značájiti, -ȃjim, vb. impf. charakterisieren: to ga značaji, Cig. (T.).
  37. značȃjka, f. das Kennzeichen, C.; der Charakter (der Logarithmen), Cig. (T.).
  38. značȃjnik, m. ein charaktervoller Mann, nk.
  39. značȃjnost, f. die Charakterfestigkeit, Cig. (T.), nk.
  40. značíłən, -łna, adj. charakteristisch, nk.
  41. značílọ, n. die Bedeutung; besedam dajati kriva značila, Levst. ( LjZv.).
  42. znáčiti, znȃčim, vb. impf. 1) bedeuten, Jan., Cig. (T.), C.; — vorbilden, C.; — 2) kennzeichnen, charakterisieren, Jan., C.; — hs.
  43. znȃčki, adv. = znak, Mur., Jan.; — ( nam. vzn-).
  44. znájti se, -nájdem se, vb. pf. 1) sich zusammenfinden, zusammenkommen, Mur., C.; Pod lipo zeleno se znajdemo mi, Npes.- jvzhŠt.; z. se s kom, mit jemandem zusammentreffen, C.; — sich einfinden, Cig., Jan.; — 2) z. se, zusammentreffen ( v. Umständen): znašlo se je, da ..., es geschah, dass ..., Trub.
  45. znȃk, m. das Kennzeichen, das Merkmal, Cig., Jan., C., DZ.; — rodovni z., das Gattungsmerkmal, Cig. (T.); das Zeichen übhpt., Cig., nk.; das arithmetische Zeichen, Cel. (Ar.).
  46. znȃk, adv. rücklings; z. pasti, vreči; z. ležati, auf dem Rücken liegen; — ( nam. vzn-).
  47. znakoslǫ̑vje, n. die Zeichenkunst, die Semiotik ( hist.), Cig. (T.).
  48. znakovı̑t, adj. charakteristisch: znakovite poteze, Str.
  49. znakúpiti, -im, vb. pf. in Menge einkaufen, zusammenkaufen, C.
  50. znȃm, m., Guts., Mur., Cig., Jan., pogl. znamenje.
  51. znȃmda, adv. = vemda, ohne Zweifel, ohnehin, ja, C.
  52. znȃmək, -mka, m. das Kennzeichen, das Zeichen, Guts., Mur., Cig., Jan., C.
  53. znameník, m. das Verzeichnis: abecedni z., z. držati o naročevanih prepisih in izpiskih, DZ.
  54. znamenílọ, n. das Signalmittel, DZ.
  55. znamenı̑łski, adj. Signal-: znamenilske naprave, DZ.
  56. znamenı̑t, adj. ausgezeichnet, hervorragend, wichtig, bedeutend, Mur., Cig., Jan., C., nk.; erheblich, namhaft, Cig., C., nk.
  57. znamenítən, -tna, adj. = znamenit, Cig., Jan.
  58. znamenítnost, f. = znamenitost, Cig.
  59. znamenı̑tost, f. die Bedeutsamkeit, die Wichtigkeit, die Merkwürdigkeit, Cig., Jan., C., nk.; znamenitosti, die Merkwürdigkeiten, nk.
  60. znamenìv, -íva, adj. bezeichnend, charakteristisch, Jan., C.; wichtig, Nov.- C.
  61. znamenjáč, m. der Zeichengeber, DZ.
  62. známenjati, -am, vb. impf. bezeichnen, Mur., Cig., Jan.
  63. známenjce, n. dem. znamenje, Cig.
  64. známenje, n. das Kennzeichen, das Zeichen; vžgano z., das Brandmal; ločilno z., das Unterscheidungszeichen, Cig., Jan., nk.; z. delbe, das Divisionszeichen, z. kakovosti, das Qualitätszeichen ( math.), Cig. (T.); das Emblem, Cig., Jan.; z. (na životu), das Mal, Cig., jvzhŠt.; z. dati, ein Zeichen geben; pokalno z. (na železnicah), das Knallsignal, DZ.; — das Symbol, Cig. (T.); z. sv. križa, das Kreuzzeichen; — die Geschichtsäule, Cig.; ein aufgerichtetes Bild zur Erinnerung an einen Unglücksfall, Kr.; ein religiöses Standbild, Kr.; — das Anzeichen, das Vorzeichen; dobro, slabo z.
  65. znamę̑nka, f. das Kennzeichen, C.; das Zeichen, kajk.- Valj. (Rad).
  66. znamenljìv, -íva, adj. bedeutungsvoll, wichtig, C.; — charakteristisch, Cig. (T.).
  67. znamenovȃnje, n. 1) das Bezeichnen, kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Bedeutung, kajk.- Valj. (Rad).
  68. znamenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) bezeichnen, Mur., Jan.; — 2) bedeuten, Dict., Mur., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); pisanica ali pisanka znamenuje pisano jajce, Navr. (Let.).
  69. známenstvən, -stvəna, adj. symbolisch, h. t.- Cig. (T.).
  70. známenstvọ, n. die Symbolik, h. t.- Cig. (T.).
  71. známiti, znȃmim, vb. impf. bezeichnen, Cig.
  72. znȃmka, f. das Kennzeichen, Jan.; das Zeichen, C.; — die Marke, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; poštna z., die Briefmarke, štempeljska z., die Stempelmarke, DZ., nk.
  73. znȃmlja, f., Mur., Danj. (Posv. p.), pogl. znamnja.
  74. znȃmnja, f. = znamenje, SlGor.- C.
  75. znȃnəc, -nca, m. 1) der Bekannte; prijatelji in znanci; — 2) der Kenner: z. sv. pisma, der Biblist, Cig.; z. src, ogr.- C.
  76. znaníłən, -łna, adj. anzeigend: znanı̑łni naklon, der Indicativ ( gramm.), Cig. (T.).
  77. znanı̑łnik, m. der Indicativ ( gramm.), Cig. (T.).
  78. znanílọ, n. die Kunde, C.
  79. znániti, znȃnim, vb. impf. 1) anzeigen, Vorbote sein, Cig.; — = vabiti, prvič k maši zvoniti: nič nam ni sile, saj še le znani, Banjščice- Erj. (Torb.); — = oznanjevati (predigen), V.-Cig.; — 2) bekannt machen: z. koga s kom, z. se s kom, Cig., Navr. (Let.).
  80. znanı̑vka, f. die Vorbotin: z. spomladi, Greg.
  81. znȃnje, n. 1) das Wissen, die Kunde: na z. dati, kund thun, bekannt geben; na z. vzeti, zur Kenntnis nehmen; — 2) das Wissen (als Kennen und Können), die Kenntnis; z. svetega pisma; z. francoskega jezika; obširno z.; pripravno z., die Vorkenntnis, Cig. (T.); — 3) die Bekanntschaft; z. imeti s kom, eine Bekanntschaft mit jemandem unterhalten, (z žensko) ein Verhältnis haben; v znanju si biti, Cig.; — 4) die Bekanntschaft (= die Bekannten): veliko znanja (= znancev) imeti, Cig.; v znanju, unter Bekannten, Lašče- Levst. (M.).
  82. znȃnka, f. die Bekannte.
  83. znánost, f. 1) die Bekanntheit; — 2) die Bekanntschaft mit einer Sache, die Kenntnis, Mur., Cig., Jan., nk.; polovična z., die Halbkenntnis, Cig.; gospodarske znanosti, wirtschaftliche Kenntnisse, Cig.; — = znanstvo, die Wissenschaft, nk.
  84. znánostən, -stna, adj. = znanstven, nk.
  85. znȃnstvən, -stvəna, adj. wissenschaftlich, Jan., nk.; znanstveni izrazi, technische Ausdrücke, die Terminologie, Cig. (T.); znanstvena razbistrila, technische Erläuterungen, Levst. (Močv.).
  86. znȃnstvənik, m. ein Mann der Wissenschaft, Zora.
  87. znanstvənják, m. = znanstvenik, Cig. (T.).
  88. znȃnstvənost, f. die Wissenschaftlichkeit, Jan.
  89. znȃnstvọ, n. 1) die Bekanntschaft; — 2) die Wissenschaft, Mur., Cig., Jan., nk.; podavajo se na znanstva, kajk.- Valj. (Rad); pomočno z., die Hilfswissenschaft, Cig.
  90. znanstvoslǫ̑vje, n. die Wissenschaftslehre, Jan. (H.).
  91. znásad, adv. übereinander, Gor.; ( nam. vznasad).
  92. 1. znȃšanje, n. das Zusammentragen.
  93. 2. znȃšanje, n. 1) das Prahlen, Dict.; das Gepränge, Cig.; die Effecthascherei, Cig.; — 2) das Benehmen, ogr.- C.; — 3) das Ertragen, ogr.- Valj. (Rad); — ( nam. vzn-).
  94. 1. znȃšati, -am, vb. impf. ad 1. znositi, 1. znesti; 1) zusammentragen: s pestjo se zrnjiče seje, snopje se na ramah znaša, Ravn.- Valj. (Rad); gnezdo z., ein Nest bauen; — 2) z. zoper koga kaj, wider jemanden etwas aufbringen, Cig.
  95. 2. znȃšati, -am, vb. impf. ad 2. znesti; 1) emporheben: voda znaša barko in jo vzdigne od tal, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) z. se, sich erheben: nad drugimi se z., kajk.- Valj. (Rad); groß thun, prahlen, Dict., Cig., C.; z. se z robci, partami, haljami, kajk.- Valj. (Rad); — 3) z. se nad kom, sich an jemandem rächen, Cig.; — 4) sich benehmen: ne rodim za to, kaj (= da) se zunaj drugako znašaš, Krelj; z. se s kom, sich gegen jemanden benehmen, ogr.- C.; — 5) ertragen, ogr.- Valj. (Rad); — ( nam. vzn-).
  96. znašȃvəc, -vca, m. človek, kateri kaj znaša ( n. pr. praprot), Polj.
  97. znašȃvka, f. ženska, katera kaj znaša, Polj.
  98. znȃtelj, m. der Kenner, Jan., Cig. (T.), C., nk.; — stsl.
  99. znátən, -tna, adj. kennbar, kenntlich, Cig., Jan., Cig. (T.); — bedeutend, ansehnlich, beträchtlich, Cig., Jan., nk.
  100. znáti, znȃm, vb. impf. 1) kundig sein, können; zna pisati in brati; zna nemško, er kann deutsch; vse jezike evropske z.; na pamet (iz glave) z. kaj; nič ne ve in nič ne zna; — 2) = vedeti, na vzhodu; imate znati, ihr sollt wissen, Kast.; zdaj znamo, ka (= da) vse znaš, ogr.- Valj. (Rad); ne znam kdo, ne znam kaj = nekdo, nekaj, Dol.- Mik.; kadar vesta dva, ve pol sveta, kadar znajo trije, znajo vsi ljudje, Razdrto- Erj. (Torb.); kdor jezik ima, v Rim zna, = es lässt sich alles erfragen, Met.; — znan biti v čem, in einer Sache Bescheid wissen, Cig.; — 3) kennen, ogr.- C., Trub., Dalm., Krelj i. dr.; Gospod, ti mene znaš! Trub.; znata li Tobija, mojega brata? Dalm.; znam človeka, Schönl.; jaz vas ne znam, Krelj, Jsvkr., Bes.; znamo se! Erj. (Izb. sp.); — z. se s kom, mit jemandem bekannt sein, C.; — znan, bekannt; znano mi je; nisva nič znana; — merken, kennen, Cig.; z. se, kenntlich sein; zna se komu kaj, man sieht es jemandem an, Cig.; znalo se mu je na obrazu, da je vesel, Cig.; ni z., man merkt es nicht, Cig.; proga se še zna, C.; na le-tem suknu se vsaka kapljica zna, Mur.; znati je, es hat den Anschein, Cig., nk.

   5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA