Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (49.930-50.029)


  1. žmẹ́ti, -ím, vb. impf. = mežati, Z.- Cig., C.
  2. žmę́tnost, f. die Schwere, M., vzhŠt.
  3. žmíkati, -kam, -čem, vb. impf. pressen, auspressen, ausdrücken; seske ž., Dalm.; grozdje ž., BlKr.; perilo ž., die Wäsche ringen, Cig., Kras, Soška dol., Lašče- Erj. (Torb.); povesma ž., Z.; sir ž., den Käse in Klumpen auspressen, Z.; — ( pren.) bearbeiten: nemilo ga je lužil in žmikal, Erj. (Izb. sp.); — prim. -žeti, (-žmem).
  4. žmíkəlj, -klja, m. 1) das Klümpchen, vzhŠt.- C.; — 2) = žmitek 2), der Quark, Jan.; — 3) das Bärenöhrlein, der Bärensanikel (primula auricula), Cig., Valj. (Rad); — die Fetthenne (sedum telephium), Cig., Jan.; = veliki ž., Medv. (Rok.).
  5. žmı̑tək, -tka, m. 1) das Abgepresste, Nov.; — das Klümpchen: po redkem soku plavajo žmitki, Gor.; — (von der runden Fülle des Fleisches): dekle je tako debelo, da ima žmitke po rokah, Erj. (Torb.); otrok je rejen, kakor žmitek, Gor.; — 2) geronnene Milch: der Käsequark, der Topfen, Cig., Jan., M., Planina (pod Mangartom), Tolm.- Erj. (Torb.); kuhano in usirjeno kislo mleko, Lašče- Erj. (Torb.); pri ognju se je jelo mleko gostiti, žmitek, ki se je zgostil v loncu, pobere se v torilo, Glas.; — 3) žmitki, die Molken, Meg., C.
  6. žmókəlj, -klja, m. 1) der Klumpen: ž. krvi, ein Klumpen geronnenen Blutes, Z.; — 2) der Bausch, Cig.; das Büschel, Cig.; ž. las, Mur.; — prim. žmukelj.
  7. žmúkəlj, -klja, m. 1) der Klumpen, Cig.; sesedena kri v žmukljih, Bes.; — 2) das Büschel, Cig.; ž. las, trave, C.; volno v žmukljih je treba razčesati, Polj.; — die Quaste, SlGor.- C.
  8. žmúla, f. der Baumknorren, C.; ein bauchartiger Auswuchs an Buchenbäumen, Lašče- Erj. (Torb.); — der Wulst, Erj. (Som.); konji dobodo žmule, ki iz kopit rasto, Levst. (Podk.).
  9. žmúljiti, -im, vb. impf. 1) mit den Händen drücken, pressen, quetschen, C., Z.; — 2) melken, C.
  10. 2. žmúriti, -im, vb. impf. = mežurkati, blinzeln, BlKr.
  11. žnábəlj, -blja, m. = ustnica; pl. žnablji, die Lippen; — iz nem. Schnabel.
  12. žnȃrati, -am, vb. impf. schmutzen, sudeln, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  13. žnjáč, m. der Schnitter, Habd.- Mik., vzhŠt.- C.
  14. žnjáča, f. die Schnitterin, vzhŠt.- C.
  15. žnjačíca, f. die Schnitterin, vzhŠt.- C.
  16. žnjáviti, -im, vb. impf. 1) = gnjaviti, würgen, vzhŠt.- Trst. (Let.), Hal.- C.; — 2) = tleti, C.; — 3) langsam, ohne Erfolg arbeiten: kaj tako žnjaviš? vzhŠt.- C.
  17. žnjèk, -éka, m. 1) = skoljka, die Muschel: Sovodnje- Erj. (Torb.); — 2) vsaka mokra ali opolzla, debelejša stvar, Lašče- Erj. (Torb.); prim. ladinski sgnèc, bav. schneck, die Schnecke, Erj. (Torb.).
  18. žnjekáti, -ȃm, vb. impf. = s kako mokro, opolzlo, debelejšo stvarjo imeti posel, prijemati jo ali kam devati, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. žnjek.
  19. žnjekínja, f. die Schnitterin, vzhŠt.- C.
  20. žnǫ́dər, -dra, m. 1) der aus der Nase hängende Rotz, C., Z.; — 2) der Stirnzapfen des Truthahnes, C., Z.; prim. nem. Schnotter, Schnoder = Rotz, C.
  21. žnǫ̑ra, f. die Schnur; — iz nem.
  22. žnúbəlj, -blja, m., C., pogl. znubelj.
  23. žoboráti, -ȃm, vb. impf. plaudern, schwätzen, C., Z.
  24. 3. žǫ̑ga, f. ein weicher Spielball, Mur., Cig., Jan., Kr.; žogo biti, Kr.; — iz it. giuoco, das Spiel, Levst. (Rok.).
  25. žogalíšče, n. der Ballspielplatz, Cig.
  26. žója, f. = gnojni koš, GBrda- Erj. (Torb.); prim. furl. zàje, zàe (= it. benna), Štrek. (Arch.).
  27. 1. žòk, žǫ́ka, m. 1) der Stoß, der Puff, Mur.; — 2) = železo na koncu pahu, Notr.
  28. 2. žǫ̑k, m. 1) die Fußsocke, Jan., C., Polj.; — 2) = žep na obleki, BlKr.; — 3) das Futteral, M.; — žoki (pri sedlu), die Sattelpistolentaschen, C., Z.; prim. lat. soccus, it. socco, nem. Socke, C.
  29. 1. žǫ́ka, f. 1) die Katze, SlGor.- C.; — 2) ein verhätscheltes Kind, der Fratz, SlGor.- C.
  30. žǫ́kati, žǫ̑kam, vb. impf. mit einem länglichen Gegenstande in etwas hineinstoßen, stören, stupfen, puffen, Mur., Cig., BlKr., jvzhŠt.; — stopfen, Cig., Jan.; — langsam arbeiten, Z., C.
  31. žòknọ, n. das Ofenloch, C., Z.; — prim. žvokno.
  32. žǫ́la, f. der Fußfetzen, Mariborska ok.- C.; der Fetzen, ein altes Kleidungsstück, vzhŠt.- C.; prim. nem. Sohle (?).
  33. žǫ́last, adj. fadenscheinig, fetzig, C.
  34. žȏłč, m. die Galle; ž. kuhati, zornig sein; črni ž., schwarze Galle, die Melancholie, Cig.
  35. žołčák, m. der Eierdotter, Mur., Cig., C., vzhŠt.- Mik.; — prim. žolt.
  36. žȏłčən, -čna, adj. gallig, Gallen-; žolčni mehur, die Gallenblase; žolčna bolezen, die Gallenkrankheit; žolčni kamen, der Gallenstein; žolčna kislina, die Gallensäure, žolčna tolšča, das Gallenfett, Cig. (T.).
  37. žȏłd, m. 1) der Kriegsdienst, Dict.; v žoldu biti, beim Militär sein, Pohl. (Km.); — 2) der Krieg, Guts., Mur.; — iz nem. Sold.
  38. žǫ́le, f. pl. das Hängebett im Stall, Npes.-Vraz, vzhŠt.
  39. žółgniti, žȏłgnem, vb. pf. ranzig werden, verbutten, verdumpfen (von Nüssen, Kastanien, Mehl), SlGor.- C.; — nam. žolkniti.
  40. žółhək, -hka, adj. bitter, herb, Meg., Jan., Cig. (T.), C., Npes.-Vraz, Prip.- Mik., BlKr.; ( nam. žolkek, Mik.).
  41. žǫ̑lica, f. die Sulze, Cig., Jan., Kr.; (žȏłca, Dol.); — iz nem.
  42. žǫ̑ličən, -čna, adj. sulzig, Jan.
  43. žòlj, žǫ́lja, m. die Bremse, C., M., Valj. (Rad); pogl. zolj.
  44. žółkək, -hka, adj. pravilna oblika za: zehek, žolhek, = zadol, herb, Goriš.- Erj. (Torb.).
  45. žółkniti, žȏłknem, vb. pf. pravilna oblika za: žolgniti, C.
  46. žółna, f. der Specht; črna ž., der Schwarzspecht (picus Martius), zelena ž., der Grünspecht (picus viridis), Erj. (Ž.).
  47. žolnàt, -áta, adj. = razpacan, mit zerrissenen Kleidern, vzhŠt.- C.; — prim. žola.
  48. žołnína, f. das vom Spechte mit dem Schnabel ausgehöhlte Loch im Baume, um darin zu nisten, Notr.- Levst. (Rok.).
  49. žołnírščina, f. = vojaščina, Vod. (Izb. sp.).
  50. žȏłt, žółta, adj. gelb, na vzhodu; — roth, ogr.- C.
  51. žółtav, adj. 1) gelblich, C.; — 2) ranzig, Pohl. (Km.); — ( pren.) žoltava bi bila za me, es wäre bös für mich, Zora; — ( nav. žaltav).
  52. žołtẹ̑łnica, f. = zlatenica, die Gelbsucht, Solkan- Erj. (Torb.).
  53. žołtę̑nica, f. 1) die Gelbsucht, Cig., Jan., C.; — 2) der Löwenzahn (leontodon taraxacum), Sovinjak ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  54. žoltẹ̑nje, n. 1) das Gelbwerden; — 2) der Löwenzahn (leontodon taraxacum), SlN.
  55. žoltẹ́ti, -ím, vb. impf. gelb werden, Cig., Jan., na vzhodu; strn žolti, BlKr.
  56. žołtílọ, n. gelber Färbestoff, das Gelb, Cig., Jan.; brezovo ž., das Schüttgelb, Cig. (T.); cinkovo ž., das Chromroth, DZ.
  57. žołtíti, -ím, vb. impf. gelb machen, gelb färben, Cig., Jan., na vzhodu; — ž. se, gelb werden, M.; gelb sein, gelb glänzen, C.
  58. žȏłtkast, adj. gelblich, Mur., Cig., Jan., na vzhodu.
  59. žȏłtkavəc, -vca, m. ein kleines Geldstück, C.; der Groschen, ogr.- M.; ne li dva vrabca za eden ž. ("žukavec") odavajo? ogr.- Valj. (Rad).
  60. žołtnják, m. die Gelbwurz (curcuma longa), Cig., Tuš. (B.).
  61. žȏłvnica, f. "trava za žolve", die Braunwurz (scrophularia), C.
  62. žǫ̑nta, f. 1) = z vodo nalite tropine, v katerih se kisa repa, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Tresterwein, der Nachwein, Cig., C.; — übhpt. schlechter Wein, C.; ein trübes, schlechtes Getränk, Z.; — 3) die Maische, Pohl., Cig. ( DZ.); prim. ladinsko: jonta (reci: žonta), zonta, it. giunta, Mik.; kor.-nem. Sont (= patoke), Erj. (Torb.).
  63. žǫ̑rga, f. der Auswurf, C., Z.; — das Getreidehintericht, C., zapŠt.
  64. žȓd, -ı̑, f. 1) der Wiesbaum; dolg kakor ž.; — 2) der Seitentram, der äußerste Tram am Zugwagen der Sägemühle, welcher den Sägestock an den Wagen festhält, V.-Cig., Notr.
  65. žrdíca, f. die Leimstange, Guts.; — die Stange zum Ausspannen der Vogelnetze, M.
  66. žrdníca, f. die Holzleiste am Ofen, C.
  67. žrẹ̑b, m. das Los, Cig. (T.), C., nk.; — po drugih slov. jezikih.
  68. žrẹ́banje, n. die Ziehung, nk.; — prim. žrebati.
  69. žrẹbárnica, f. = žrebčarnica, DZ.
  70. žrẹ́bati, -am, vb. impf. losen, nk.; — po drugih slov. jezikih.
  71. žrẹ̑bčar, -rja, m. der Beschälknecht, Cig.; žrebčarji, die Beschälmannschaft, Z.
  72. žrẹbčárna, f. = žrebčarnica, DZkr.
  73. žrẹbčárnica, f. die Pferdezuchtanstalt, das Hengstendepot, DZ.
  74. žrẹbə̀lj, -bljà, m. der metallene Nagel; ( nav. žẹbə̀lj); žrẹ́bəlj, Mur.; — iz stvn. grebil, Mik.
  75. žrẹbəljčìč, -íča, m. dem. žrebelj; 1) das Nägelchen; — 2) die Nelke, C.; pl. žrebeljčiči, Gewürznelken, C.
  76. žrẹ́bəljski, adj. Nagel-, Jan.; žrebeljske konice, die Nagelspitzen, Levst. (Podk.).
  77. žrẹbę́tən, -tna, adj. 1) zum Füllen gehörig, M.; — 2) žrebetna kobila, die Füllenstute, Cig.; ( nam. stsl. sъžrêbętьnъ, Mik.).
  78. žrẹbetẹ́ti, -ím, vb. impf. Füllen werfen, Gor.- M., C., Mik., Z.
  79. 2. žrẹbíca, f. 1) der Schuhnagel, ("žbica") Valj. (Rad); — 2) die Nelke, DZ.; (žeb-), Jan.; žrebice, Gewürznelken, (žebice) Lašče- Erj. (Torb.).
  80. žrẹbíčən, -čna, adj. Nelken-: žrẹbı̑čna kislina, žrebično olje, (žeb-) Cig. (T.); žrebične glavice, Gewürznelken, DZ.
  81. žrẹbı̑nəc, -nca, m. die Gewürznelke, (žeb-) Notr.- Cig., Jan., DZ.
  82. žrẹbíšče, n. der Fohlenhof, Cig., DZ.
  83. žrẹbljáriti, -ȃrim, vb. impf. = z žrebljarstvom se pečati, žrebljar biti; ( nav. žeb-).
  84. žrẹ̑bovnica, f. die Losurne, DZ.
  85. žrẹ̑łnica, f. das Flugloch am Bienenstock, Zv.
  86. žrẹ́lọ, n. 1) der Rachen, Mur., Cig., Jan., C., Erj. (Som.), nk.; — 2) der Kanonenmund, Cig.; — (pečno) ž., das Ofenloch, das Feuerloch, Habd.- Mik., Cig., C., Rib.- M.; — das Flugloch am Bienenstock, Jarn., Cig., Jan., M., C., Gol.; — das Loch im Mühlsteine, in welches das Getreide geschüttet wird, Rib.- Mik., jvzhŠt.; — der Schlund, der Abgrund, Cig. (T.); skalno ž., der Felsenschlund, Cig.; — der Krater, Cig., Jan., Jes., nk.; — der Wasserstrudel, Rib.- Mik.; — ( fig.) peklensko ž., der Höllenrachen, Cig.
  87. žrẹ́ti, žrèm, vb. impf. fressen; gierig essen; zaničljivo nam. jesti: celo noč so žrli in pijačili.
  88. žȓmlja, f. die Handmühle, Dict., C., Mik., Valj. (Rad); večino zrnja v Istri z žrmlje zmeljo, SlN.; — tudi pl. žrmlje, Z., vzhŠt.; iz: žrnvlja, Mik.; stsl. žrъny.
  89. žȓmljica, f. dem. žrmlja; 1) eine kleine Handmühle, vzhŠt.; — 2) der Augenstein der Krebse, vzhŠt.- C.
  90. žȓn, m. = žrnev, die Handmühle, Šol., Z., BlKr.- Let.
  91. žȓnvi, m. pl. = žrnev, vzhŠt.- C.
  92. žrtvíšče, n. die Opferstätte, Zora- C.
  93. žubòr, -óra, m. das Gelispel, Z.; — ž. čvrstih listov v gozdu, Vrt.; — das Rieseln, C.; hs.
  94. žuboríti, -ím, vb. impf. murmeln, rieseln, säuseln, lispeln, Cig., Jan., Z., Levst. (M.); (ževoriti, Štrek.).
  95. žuboríž, m. das Gezwitscher: otroci imajo tak žuboriž med sabo, Gor.
  96. 2. žȗga, f. tako zovejo gosi, C., Št.- Valj. (Rad).
  97. žúgavəc, -vca, m. 1) der Droher, Cig., Jan.; — 2) der Zeigefinger, V.-Cig., C.; z žugavcem pod palcem pomencati, Glas.
  98. žȗgica, f. dem. žuga; tako zovejo mlade gosi in race, C., BlKr., vzhŠt.
  99. 1. žúgniti, žȗgnem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen; ne žugni mi! Lašče- Erj. (Torb.); besedice ni žugnil, Zv.
  100. 2. žúgniti, žȗgnem, vb. pf. zusammenfallen, zusammensinken, C.; bolnik žugne, der Kranke fällt vor Schwäche zusammen, C.

   49.130 49.230 49.330 49.430 49.530 49.630 49.730 49.830 49.930 50.030  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA