z (49.930-50.029)

49930. žmẹ́ti, -ím, vb. impf. = mežati, Z.- Cig., C.
49931. žmę́tnost, f. die Schwere, M., vzhŠt.
49932. žmíkati, -kam, -čem, vb. impf. pressen, auspressen, ausdrücken; seske ž., Dalm.; grozdje ž., BlKr.; perilo ž., die Wäsche ringen, Cig., Kras, Soška dol., Lašče- Erj. (Torb.); povesma ž., Z.; sir ž., den Käse in Klumpen auspressen, Z.; — ( pren.) bearbeiten: nemilo ga je lužil in žmikal, Erj. (Izb. sp.); — prim. -žeti, (-žmem).
49933. žmíkəlj, -klja, m. 1) das Klümpchen, vzhŠt.- C.; — 2) = žmitek 2), der Quark, Jan.; — 3) das Bärenöhrlein, der Bärensanikel (primula auricula), Cig., Valj. (Rad); — die Fetthenne (sedum telephium), Cig., Jan.; = veliki ž., Medv. (Rok.).
49934. žmı̑tək, -tka, m. 1) das Abgepresste, Nov.; — das Klümpchen: po redkem soku plavajo žmitki, Gor.; — (von der runden Fülle des Fleisches): dekle je tako debelo, da ima žmitke po rokah, Erj. (Torb.); otrok je rejen, kakor žmitek, Gor.; — 2) geronnene Milch: der Käsequark, der Topfen, Cig., Jan., M., Planina (pod Mangartom), Tolm.- Erj. (Torb.); kuhano in usirjeno kislo mleko, Lašče- Erj. (Torb.); pri ognju se je jelo mleko gostiti, žmitek, ki se je zgostil v loncu, pobere se v torilo, Glas.; — 3) žmitki, die Molken, Meg., C.
49935. žmókəlj, -klja, m. 1) der Klumpen: ž. krvi, ein Klumpen geronnenen Blutes, Z.; — 2) der Bausch, Cig.; das Büschel, Cig.; ž. las, Mur.; — prim. žmukelj.
49936. žmúkəlj, -klja, m. 1) der Klumpen, Cig.; sesedena kri v žmukljih, Bes.; — 2) das Büschel, Cig.; ž. las, trave, C.; volno v žmukljih je treba razčesati, Polj.; — die Quaste, SlGor.- C.
49937. žmúla, f. der Baumknorren, C.; ein bauchartiger Auswuchs an Buchenbäumen, Lašče- Erj. (Torb.); — der Wulst, Erj. (Som.); konji dobodo žmule, ki iz kopit rasto, Levst. (Podk.).
49938. žmúljiti, -im, vb. impf. 1) mit den Händen drücken, pressen, quetschen, C., Z.; — 2) melken, C.
49939. 2. žmúriti, -im, vb. impf. = mežurkati, blinzeln, BlKr.
49940. žnábəlj, -blja, m. = ustnica; pl. žnablji, die Lippen; — iz nem. Schnabel.
49941. žnȃrati, -am, vb. impf. schmutzen, sudeln, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
49942. žnjáč, m. der Schnitter, Habd.- Mik., vzhŠt.- C.
49943. žnjáča, f. die Schnitterin, vzhŠt.- C.
49944. žnjačíca, f. die Schnitterin, vzhŠt.- C.
49945. žnjáviti, -im, vb. impf. 1) = gnjaviti, würgen, vzhŠt.- Trst. (Let.), Hal.- C.; — 2) = tleti, C.; — 3) langsam, ohne Erfolg arbeiten: kaj tako žnjaviš? vzhŠt.- C.
49946. žnjèk, -éka, m. 1) = skoljka, die Muschel: Sovodnje- Erj. (Torb.); — 2) vsaka mokra ali opolzla, debelejša stvar, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. ladinski sgnèc, bav. schneck, die Schnecke, Erj. (Torb.).
49947. žnjekáti, -ȃm, vb. impf. = s kako mokro, opolzlo, debelejšo stvarjo imeti posel, prijemati jo ali kam devati, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. žnjek.
49948. žnjekínja, f. die Schnitterin, vzhŠt.- C.
49949. žnǫ́dər, -dra, m. 1) der aus der Nase hängende Rotz, C., Z.; — 2) der Stirnzapfen des Truthahnes, C., Z.; — prim. nem. Schnotter, Schnoder = Rotz, C.
49950. žnǫ̑ra, f. die Schnur; — iz nem.
49951. žnúbəlj, -blja, m., C., pogl. znubelj.
49952. žoboráti, -ȃm, vb. impf. plaudern, schwätzen, C., Z.
49953. 3. žǫ̑ga, f. ein weicher Spielball, Mur., Cig., Jan., Kr.; žogo biti, Kr.; — iz it. giuoco, das Spiel, Levst. (Rok.).
49954. žogalíšče, n. der Ballspielplatz, Cig.
49955. žója, f. = gnojni koš, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. furl. zàje, zàe (= it. benna), Štrek. (Arch.).
49956. 1. žòk, žǫ́ka, m. 1) der Stoß, der Puff, Mur.; — 2) = železo na koncu pahu, Notr.
49957. 2. žǫ̑k, m. 1) die Fußsocke, Jan., C., Polj.; — 2) = žep na obleki, BlKr.; — 3) das Futteral, M.; — žoki (pri sedlu), die Sattelpistolentaschen, C., Z.; — prim. lat. soccus, it. socco, nem. Socke, C.
49958. 1. žǫ́ka, f. 1) die Katze, SlGor.- C.; — 2) ein verhätscheltes Kind, der Fratz, SlGor.- C.
49959. žǫ́kati, žǫ̑kam, vb. impf. mit einem länglichen Gegenstande in etwas hineinstoßen, stören, stupfen, puffen, Mur., Cig., BlKr., jvzhŠt.; — stopfen, Cig., Jan.; — langsam arbeiten, Z., C.
49960. žòknọ, n. das Ofenloch, C., Z.; — prim. žvokno.
49961. žǫ́la, f. der Fußfetzen, Mariborska ok.- C.; der Fetzen, ein altes Kleidungsstück, vzhŠt.- C.; — prim. nem. Sohle (?).
49962. žǫ́last, adj. fadenscheinig, fetzig, C.
49963. žȏłč, m. die Galle; ž. kuhati, zornig sein; črni ž., schwarze Galle, die Melancholie, Cig.
49964. žołčák, m. der Eierdotter, Mur., Cig., C., vzhŠt.- Mik.; — prim. žolt.
49965. žȏłčən, -čna, adj. gallig, Gallen-; žolčni mehur, die Gallenblase; žolčna bolezen, die Gallenkrankheit; žolčni kamen, der Gallenstein; žolčna kislina, die Gallensäure, žolčna tolšča, das Gallenfett, Cig. (T.).
49966. žȏłd, m. 1) der Kriegsdienst, Dict.; v žoldu biti, beim Militär sein, Pohl. (Km.); — 2) der Krieg, Guts., Mur.; — iz nem. Sold.
49967. žǫ́le, f. pl. das Hängebett im Stall, Npes.-Vraz, vzhŠt.
49968. žółgniti, žȏłgnem, vb. pf. ranzig werden, verbutten, verdumpfen (von Nüssen, Kastanien, Mehl), SlGor.- C.; — nam. žolkniti.
49969. žółhək, -hka, adj. bitter, herb, Meg., Jan., Cig. (T.), C., Npes.-Vraz, Prip.- Mik., BlKr.; ( nam. žolkek, Mik.).
49970. žǫ̑lica, f. die Sulze, Cig., Jan., Kr.; (žȏłca, Dol.); — iz nem.
49971. žǫ̑ličən, -čna, adj. sulzig, Jan.
49972. žòlj, žǫ́lja, m. die Bremse, C., M., Valj. (Rad); pogl. zolj.
49973. žółkək, -hka, adj. pravilna oblika za: zehek, žolhek, = zadol, herb, Goriš.- Erj. (Torb.).
49974. žółkniti, žȏłknem, vb. pf. pravilna oblika za: žolgniti, C.
49975. žółna, f. der Specht; črna ž., der Schwarzspecht (picus Martius), zelena ž., der Grünspecht (picus viridis), Erj. (Ž.).
49976. žolnàt, -áta, adj. = razpacan, mit zerrissenen Kleidern, vzhŠt.- C.; — prim. žola.
49977. žołnína, f. das vom Spechte mit dem Schnabel ausgehöhlte Loch im Baume, um darin zu nisten, Notr.- Levst. (Rok.).
49978. žołnírščina, f. = vojaščina, Vod. (Izb. sp.).
49979. žȏłt, žółta, adj. gelb, na vzhodu; — roth, ogr.- C.
49980. žółtav, adj. 1) gelblich, C.; — 2) ranzig, Pohl. (Km.); — ( pren.) žoltava bi bila za me, es wäre bös für mich, Zora; — ( nav. žaltav).
49981. žołtẹ̑łnica, f. = zlatenica, die Gelbsucht, Solkan- Erj. (Torb.).
49982. žołtę̑nica, f. 1) die Gelbsucht, Cig., Jan., C.; — 2) der Löwenzahn (leontodon taraxacum), Sovinjak ( Ist.)- Erj. (Torb.).
49983. žoltẹ̑nje, n. 1) das Gelbwerden; — 2) der Löwenzahn (leontodon taraxacum), SlN.
49984. žoltẹ́ti, -ím, vb. impf. gelb werden, Cig., Jan., na vzhodu; strn žolti, BlKr.
49985. žołtílọ, n. gelber Färbestoff, das Gelb, Cig., Jan.; brezovo ž., das Schüttgelb, Cig. (T.); cinkovo ž., das Chromroth, DZ.
49986. žołtíti, -ím, vb. impf. gelb machen, gelb färben, Cig., Jan., na vzhodu; — ž. se, gelb werden, M.; gelb sein, gelb glänzen, C.
49987. žȏłtkast, adj. gelblich, Mur., Cig., Jan., na vzhodu.
49988. žȏłtkavəc, -vca, m. ein kleines Geldstück, C.; der Groschen, ogr.- M.; ne li dva vrabca za eden ž. ("žukavec") odavajo? ogr.- Valj. (Rad).
49989. žołtnják, m. die Gelbwurz (curcuma longa), Cig., Tuš. (B.).
49990. žȏłvnica, f. "trava za žolve", die Braunwurz (scrophularia), C.
49991. žǫ̑nta, f. 1) = z vodo nalite tropine, v katerih se kisa repa, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Tresterwein, der Nachwein, Cig., C.; — übhpt. schlechter Wein, C.; ein trübes, schlechtes Getränk, Z.; — 3) die Maische, Pohl., Cig. ( DZ.); — prim. ladinsko: jonta (reci: žonta), zonta, it. giunta, Mik.; kor.-nem. Sont (= patoke), Erj. (Torb.).
49992. žǫ̑rga, f. der Auswurf, C., Z.; — das Getreidehintericht, C., zapŠt.
49993. žȓd, -ı̑, f. 1) der Wiesbaum; dolg kakor ž.; — 2) der Seitentram, der äußerste Tram am Zugwagen der Sägemühle, welcher den Sägestock an den Wagen festhält, V.-Cig., Notr.
49994. žrdíca, f. die Leimstange, Guts.; — die Stange zum Ausspannen der Vogelnetze, M.
49995. žrdníca, f. die Holzleiste am Ofen, C.
49996. žrẹ̑b, m. das Los, Cig. (T.), C., nk.; — po drugih slov. jezikih.
49997. žrẹ́banje, n. die Ziehung, nk.; — prim. žrebati.
49998. žrẹbárnica, f. = žrebčarnica, DZ.
49999. žrẹ́bati, -am, vb. impf. losen, nk.; — po drugih slov. jezikih.
50000. žrẹ̑bčar, -rja, m. der Beschälknecht, Cig.; žrebčarji, die Beschälmannschaft, Z.
50001. žrẹbčárna, f. = žrebčarnica, DZkr.
50002. žrẹbčárnica, f. die Pferdezuchtanstalt, das Hengstendepot, DZ.
50003. žrẹbə̀lj, -bljà, m. der metallene Nagel; ( nav. žẹbə̀lj); žrẹ́bəlj, Mur.; — iz stvn. grebil, Mik.
50004. žrẹbəljčìč, -íča, m. dem. žrebelj; 1) das Nägelchen; — 2) die Nelke, C.; pl. žrebeljčiči, Gewürznelken, C.
50005. žrẹ́bəljski, adj. Nagel-, Jan.; žrebeljske konice, die Nagelspitzen, Levst. (Podk.).
50006. žrẹbę́tən, -tna, adj. 1) zum Füllen gehörig, M.; — 2) žrebetna kobila, die Füllenstute, Cig.; ( nam. stsl. sъžrêbętьnъ, Mik.).
50007. žrẹbetẹ́ti, -ím, vb. impf. Füllen werfen, Gor.- M., C., Mik., Z.
50008. 2. žrẹbíca, f. 1) der Schuhnagel, ("žbica") Valj. (Rad); — 2) die Nelke, DZ.; (žeb-), Jan.; žrebice, Gewürznelken, (žebice) Lašče- Erj. (Torb.).
50009. žrẹbíčən, -čna, adj. Nelken-: žrẹbı̑čna kislina, žrebično olje, (žeb-) Cig. (T.); žrebične glavice, Gewürznelken, DZ.
50010. žrẹbı̑nəc, -nca, m. die Gewürznelke, (žeb-) Notr.- Cig., Jan., DZ.
50011. žrẹbíšče, n. der Fohlenhof, Cig., DZ.
50012. žrẹbljáriti, -ȃrim, vb. impf. = z žrebljarstvom se pečati, žrebljar biti; ( nav. žeb-).
50013. žrẹ̑bovnica, f. die Losurne, DZ.
50014. žrẹ̑łnica, f. das Flugloch am Bienenstock, Zv.
50015. žrẹ́lọ, n. 1) der Rachen, Mur., Cig., Jan., C., Erj. (Som.), nk.; — 2) der Kanonenmund, Cig.; — (pečno) ž., das Ofenloch, das Feuerloch, Habd.- Mik., Cig., C., Rib.- M.; — das Flugloch am Bienenstock, Jarn., Cig., Jan., M., C., Gol.; — das Loch im Mühlsteine, in welches das Getreide geschüttet wird, Rib.- Mik., jvzhŠt.; — der Schlund, der Abgrund, Cig. (T.); skalno ž., der Felsenschlund, Cig.; — der Krater, Cig., Jan., Jes., nk.; — der Wasserstrudel, Rib.- Mik.; — ( fig.) peklensko ž., der Höllenrachen, Cig.
50016. žrẹ́ti, žrèm, vb. impf. fressen; gierig essen; zaničljivo nam. jesti: celo noč so žrli in pijačili.
50017. žȓmlja, f. die Handmühle, Dict., C., Mik., Valj. (Rad); večino zrnja v Istri z žrmlje zmeljo, SlN.; — tudi pl. žrmlje, Z., vzhŠt.; iz: žrnvlja, Mik.; stsl. žrъny.
50018. žȓmljica, f. dem. žrmlja; 1) eine kleine Handmühle, vzhŠt.; — 2) der Augenstein der Krebse, vzhŠt.- C.
50019. žȓn, m. = žrnev, die Handmühle, Šol., Z., BlKr.- Let.
50020. žȓnvi, m. pl. = žrnev, vzhŠt.- C.
50021. žrtvíšče, n. die Opferstätte, Zora- C.
50022. žubòr, -óra, m. das Gelispel, Z.; — ž. čvrstih listov v gozdu, Vrt.; — das Rieseln, C.; — hs.
50023. žuboríti, -ím, vb. impf. murmeln, rieseln, säuseln, lispeln, Cig., Jan., Z., Levst. (M.); (ževoriti, Štrek.).
50024. žuboríž, m. das Gezwitscher: otroci imajo tak žuboriž med sabo, Gor.
50025. 2. žȗga, f. tako zovejo gosi, C., Št.- Valj. (Rad).
50026. žúgavəc, -vca, m. 1) der Droher, Cig., Jan.; — 2) der Zeigefinger, V.-Cig., C.; z žugavcem pod palcem pomencati, Glas.
50027. žȗgica, f. dem. žuga; tako zovejo mlade gosi in race, C., BlKr., vzhŠt.
50028. 1. žúgniti, žȗgnem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen; ne žugni mi! Lašče- Erj. (Torb.); besedice ni žugnil, Zv.
50029. 2. žúgniti, žȗgnem, vb. pf. zusammenfallen, zusammensinken, C.; bolnik žugne, der Kranke fällt vor Schwäche zusammen, C.

   49.130 49.230 49.330 49.430 49.530 49.630 49.730 49.830 49.930 50.030  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani