z (49.730-49.829)

49730. žgolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, Jan., Mik., Zora, LjZv.; — prim. žvrgoleti.
49731. žíba, f. tako zovejo gosi in race, vzhŠt., ogr.- C.
49732. žı̑brc, m. das Kreuzblümchen (polygala chamaebuxus), Josch.
49733. žíca, f. der Draht, Cig. (T.), C., DZ., nk.; — die Drahtsaite, Cig. (T.); — hs.
49734. žı̑čar, -rja, m. der Drahtzieher, C.
49735. žíčast, adj. drahtartig, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); — aus Draht, Zora.
49736. žičevína, f. die Drahtware, DZ.
49737. žı̑da, f. = svila, die Seide; — iz nem.
49738. žídək, -dka, adj. dünnflüssig: židka jed, C.; — weich: zemlja je prežidka za oranje, Mik.; — schlatzig, faul (o kruhu, kostanju, slanini), C.; — biegsam, geschmeidig, Habd.- Mik., Dol.- Cig., Jan.; — weichlich, Jan.; — ž. človek, ein schwacher Mensch, C.
49739. žı̑fra, f. neka bolezen: die Gelbsucht, Z., Nov., SlN., Polj., Idrija.
49740. žı̑g, m. 1) der Brand: en ž. opeke, ein Brand Ziegel, Cig.; — 2) = smod, palež, die Senge, Jan.; — 3) das Brandmal: žig izdajstva, Cig. (T.); ( hs.).
49741. žı̑gica, f. das Zündhölzchen, h. t.- Cig. (T.).
49742. žigljáti, -ȃm, vb. impf., Z., pogl. 1., 2. žegljati.
49743. žígniti, žı̑gnem, vb. pf. zusammenfallen: kruh žigne, če ga veter obleti, kadar se peče, C.
49744. žı̑gra, f. 1) der Holzzunder, Ip.- Mik.; — 2) kozje ime, Kanin- Erj. (Torb.).
49745. žìk, žíka, m. der Schmitz, Cig.
49746. žíkati, žı̑kam, -čem, vb. impf. schmitzen, Cig.
49747. žikljáti, -ȃm, vb. impf. = mencaje prati, Z., Dol.; žikljati in prati, Npr.-Krek.
49748. žíkniti, žı̑knem, vb. pf. einen Schlag mit einem dünnen, biegsamen Gegenstande geben, schmitzen, Cig.
49749. žíla, f. 1) die Ader; (ž.) dovodnica, die Blutader, die Vene, (ž.) odvodnica, die Pulsader, Vrtov.- Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); ž. srkalica, die Saugader, Erj. (Ž.); ž. venčanica, die Kranzader, Erj. (Ž.); žila bije; za žilo koga šlatati, tipati; otekla žila, die Krampfader, Cig.; otročje žile, die Krampfadern an den Füßen bei Schwangern, Cig.; matrničasta ž., die Rosenader, V.-Cig.; mlečna ž., die Milchader, Cig.; bela ž., die lymphatische Ader (Wasserader), V.-Cig.; popijalne žile, lymphatische Gefäße, Cig.; zlata ž., die goldene Ader (Hämorrhoiden); — 2) die Sehne, Cig., Jan.; suha ž., die Flechse, Jan.; bela ž., der Muskel, C.; slabih žil biti, gichtbrüchig sein, Krelj; — 3) das männliche Glied eines größeren Thieres, der Ziemer: jelenova, bikova, konjska ž., Cig., C.; — 4) der Nerv ( bot.), Cig. (T.); listne žile, die Blattadern, Tuš. (B.); — die Flader, Jan.; — 5) der Gang ( min., mont.), Cig., Jan., Cig. (T.); premogove žile, Kres; poprečna, pritična ž., der Quer-, Beigang, Cig.; ž. gre na dan, der Gang blüht am Tage, žila drži v eno mer, der Gang streicht, Cig.; — vodna žila, die Wasser- oder Quellenader, Cig.; — 6) ( pren.) mahoma žilo najti raznovrstnim opravilom svojega uradovanja, sich in die verschiedenen Gestionen seines Amtes sogleich zurechtfinden, Levst. (Nauk); — = die Anlage: pevska ž., die Dichterader; tatovska ž., Cig.
49750. žílast, adj. 1) adericht, Mur.; — aderförmig, Jan.; — 2) sehnicht, Cig., Jan.; — flechsig, Jan.; — zähe, Mur.; — 3) fladerig, Cig.
49751. žílav, adj. 1) = žilat, großäderig, Cig.; — maserig, Cig., Jan.; — 2) sehnig, nervig; ž. človek; — zähe: žilavo meso; žilav les; — žilavo železo, das Frischeisen, Cig. (T.); — 3) träge, SlGor.- C.
49752. žilavíti, -ím, vb. impf. frischen: ž. železo, Cig. (T.).
49753. žílavka, f. = bikovica, der Ochsenziemer, Let.- C.
49754. žílavost, f. die Zähigkeit.
49755. žíłən, -łna, adj. 1) Ader-: žı̑łni trip, žilno tripanje, der Aderschlag, Cig.; — 2) žilna ruda, die Gangart ( mont.), Cig.; žilni križ, zwei sich durchschneidende Gänge, das Scharkreuz, Cig. (T.).
49756. žílica, f. dem. žila; 1) das Äderchen; — 2) suha ž., die Flechse, Jan.; — 3) die Rippe (an Blättern), Cig., Jan.; — die Flader, die Maser im Holz und Stein, Jan.; die Zaser ( bot.), Cig. (T.).
49757. žíličnjak, m. der Wegerich (plantago), vzhŠt.
49758. žíliti, -im, vb. impf. 1) ädern, Cig.; — 2) anstrengen: — svoj vrat ž., den Hals fortwährend strecken, Let.; ž. se = hudo gnati se pri kakem delu, truditi se, da je napetih žil videti, Lašče- Erj. (Torb.); = hudo gnati se za kako stvar, ustiti se, Soška dol.- Erj. (Torb.); zornig, schreiend etwas behaupten, M.; zakaj tako kričiš? zakaj se tako žiliš? Let.
49759. žìlj, žílja, m. 1) = vrv pri napregi, der Strang, Gor.- Levst. (M.); — žilji, die Wagenstränge, C., Dalm.; — 2) kravja veriga, Koborid- Erj. (Torb.), Tolm.; — tudi: železen klinec na koncu kravje verige, ki se vtiče v kolut na drugem kraju, Vrsno- Erj. (Torb.); — 3) das Joch für einen Ochsen (jarmček in kamba), Notr.; — prim. bav. sil, Riemen, Geschirr für Zugvieh, Erj. (Torb.).
49760. žı̑ljštan, m. neka čudna stvar, ki jo stari gadje delajo; kdor dobi ž., ima vsega obilo, kar hoče, Npr.- Glas.; — prim. srvn. sigestein, sigelstein, Stein von wunderbarer Wirkung, Štrek. (LjZv.).
49761. žı̑łnica, f. die Aderhaut im Auge (choroidea), Erj. (Ž., Som.), Sen. (Fiz.), Žnid.
49762. žíma, f. 1) das einzelne Rosshaar; coll. das Rosshaar; — das Kameelhaar, Ravn.- C.; — 2) die Rosshaarschlinge: žima ptičem nastavljena, Cig.
49763. žímavica, f. = deska s pritrjenimi zankami iz žim v ptičjo lov, Cerkno ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
49764. žímen, m. das einzelne Rosshaar, Rez.- C.
49765. žímenje, n. coll. das Rosshaar, Rez.- C.
49766. žímica, f. dem. žima; 1) das Rosshärchen; — 2) die Krauseminze (mentha crispa), C.
49767. žı̑mnica, f. 1) die Rosshaarmatratze, Mur., Cig., Jan., nk., Dol., Podkrnci- Erj. (Torb.); gospoda spi na žimnicah, BlKr.; — 2) die Rosshaarschlinge, die Dohne, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) = žimavica, Valj. (Rad); — 4) ein Strick aus Rosshaar, M.; — 5) ein türkischer Rossschweif, C.
49768. žı̑mniški, adj. Matratzen-, Jan. (H.).
49769. žimovína, f. der Rosshärenzeug, Cig.
49770. žingetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schellen, Z.
49771. žı̑nj, m. = misel, Celovška ok.; — iz nem. Sinn.
49772. žínja, f. = žima, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.- C. ( Vest.), BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
49773. žínjica, f. dem. žinja, = žimica, Mur.; das einzelne Rossschweifhaar, ogr.- C.
49774. žı̑nkati, -am, vb. impf. = žeti, Npes.-Vraz.
49775. žı̑r, m. 1) die Waldmast für Schweine (Bucheln und Eicheln); bukov, hrastov ž.; v žir goniti svinje, Mur., vzhŠt.; v žiru imeti, Cig.; — 2) die Nahrung, bes. Obst, C.; — die Fruchtbarkeit: sneg žir da, ogr.- C.; — die Nahrhaftigkeit, ogr.- C.; — die Frucht, der Nutzen, C.
49776. žirálọ, n. der Rachen, C.; das Fresswerkzeug, Jan., Cig. (T.).
49777. žírgəlj, -glja, (-gəljna), m. ein Maß für Kohlen, ein Kohlensack, Z.
49778. žíriti, -im, vb. impf. = z žirom pitati, Cig.; svinja se žiri v bukovju, Kremp.- C.; — mästen: ž. truplo za črve, C.
49779. žīro, m. prevod menice, das Giro bei Wechseln, Jan., DZ.
49780. žı̑rovən, -vna, adj. fruchtbar: žirovna zemlja, C.; žiroven dež, befruchtender Regen, ogr.- C.; — nahrhaft: žirovna hrana, krma, C.; žirovno (ausgiebig) se gostiti, C.; — nutzbringend, C.
49781. žı̑rovnica, f. 1) das Waldmastgeld, Mur., Cig., Kremp.- C.; — 2) eine Art Gemeindeversammlung in Betreff der Waldmast o. Weide, vzhŠt.- C.; [ prim. pašnik 2)].
49782. žítək, -tka, m. 1) der Lebensunterhalt, C.; die Lebensmittel, Erj. (Som.), Nov., Zora; = žito, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Leben, Meg., Mur., ogr.- Cig., Danj. (Posv. p.), nk.; za svojega žitka, bei Lebzeiten, ogr.- Mik.
49783. žíti, žívem, vb. impf. = živeti, Dalm., Krelj, ob Pivki ( Notr.), kajk.- Valj. (Rad); (živę̑m, ogr.- Valj. [Rad]); kakor resnično Bog žive, Dalm.; vse živoče dni, Dalm., Jsvkr.; — ž. s čim, sich von etwas ernähren: pure z zrnjem živejo, ogr.- Valj. (Rad).
49784. žı̑tnica, f. 1) der Getreidespeicher, die Kornkammer, der Schüttboden; — = žitnjak, der Getreidekasten, Mur., Cig.; — 2) das Kornstroh, C.; — 3) die Korngülte, V.-Cig.; samovoljno so kmetom smeli vikšati žitnico, Levst. (Zb. sp.); — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); der Kornapfel, vzhŠt.- C.; — die Kornblume (centaurea cyanus), na Pivki- Erj. (Torb.); — = pahalica 2), das Raigras, Fr.- C.
49785. žı̑tnik, m. 1) = žitnjak, 1), Z.; — 2) = rženjak, das Roggenbrot, Mur., C.
49786. žitnína, f. der Getreidezins, die Korngülte, Cig., Jan.
49787. žítọ, n. 1) das Getreide; ozimno, jaro ž., das Winter-, Lenzgetreide, Cig.; žita lepo kažejo, die Getreidesaaten stehen gut; — 2) = rž, vzhŠt.; (belo ž., der Weizen, vzhŠt.- C.); — 3) = proso, BlKr., jvzhŠt.; — 4) divje ž., die Futtertrespe (festuca gigantea), vzhŠt.- C.
49788. žı̑v, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.- Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; ( pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
49789. živȃd, f. 1) coll. Thiere, Danj.- Mik.; das Vieh, Cig., Jan., C.; — das Federvieh, jvzhŠt.; — das Ungeziefer, Jarn.; — 2) das Frucht tragende Rebenholz, Fr.- C.
49790. živȃdən, -dna, adj. voll Ungeziefer, Čemšenik ( Gor.).
49791. živák, m. eine lebende Wurzel des Weinstockes, Mur., Cig., Met.; živaki, bes. die obersten Seitenwurzeln, Cig.; die Saugwurzeln, Z.
49792. živȃł, -li, f. das Thier; domača, divja, morska, gozdna ž.; — tudi: coll. die Thiere, LjZv.; das Vieh: žival oklasti, Ravn. (Abc.).
49793. živalopı̑sje, n. die Zoographie, Jan. (H.).
49794. živaloslǫ̑vəc, -vca, m. der Zoolog, Jan.
49795. živaloslǫ́vən, -vna, adj. zoologisch, Jan.
49796. živaloslǫ̑vje, n. die Thierlehre, die Zoologie, Jan., C.
49797. živȃłski, adj. thierisch, Thier-; živalsko telo, živalska koža; ž. magnetizem, animalischer Magnetismus, Cig.; — zoogen ( min.), Cig. (T.).
49798. živȃra, f. kozje ime, Baška dol.- Erj. (Torb.).
49799. živáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) vegetieren, sein Leben fristen, Cig., Jan., Cig. (T.); borno ž., LjZv.; ( hs.); — 2) ž. koga, jemandem zu essen geben, ihn speisen, C.
49800. živčeník, m. die Nervenscheide (neurilemma), ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
49801. živčevína, f. die Nervensubstanz, Cig. (T.), Erj. (Z.).
49802. žívčevje, n. das Nervensystem, Cig. (T.), Erj. (Som.); ozlato ž., das Gangliennervensystem, drobovno ž., das Eingeweidenervensystem, Erj. (Som.).
49803. žı̑včnica, f. die Netzhaut des Auges (retina), Cig. (T.).
49804. 1. živę̑, f. pl. = duše nekrščenih otrok, ki o mraku po zraku letajo, C. ( Kres II. 271.), Ščav.
49805. 2. živę̑, f. pl., vzhŠt.- C., pogl. želve, žolve (Scropheln).
49806. žívəc, -vca, m. 1) ein lebendes Wesen, v uganki: živec mrtveca vleče, mrtvec kriči, a živec molči (zvonar, zvon), GBrda- Erj. (Torb.); — 2) ein harter Mauerstein, bes. der Kies, Habd.- Mik., Hal.- C.; — der Feldspat, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Nerv, Cig., Jan., Cig. (T.); gibni ž., der Bewegungsnerv, očutni ž., der Empfindungsnerv, vidni, slušni, okusni, vonjalni ž., der Gesichts-, Gehörs-, Geschmacks-, Geruchsnerv, obhodni ž., der herumschweifende Nerv (nervus vagus), raztrojeni ž., der dreigetheilte Nerv, dovodni ž., der zuleitende Nerv, Erj. (Som., Ž.); — do živca (= do živega) komu priti, BlKr.; premlatiti koga do živca, Jurč.
49807. žívən, -vna, adj. nährend, Nähr-, Cig., Jan., C.; žı̑vna moč, die Nährkraft, Cig.; živni sok iz zemlje vleči, Bes.
49808. živeníca, f., vzhŠt.- C., pogl. želvenica.
49809. živẹ́ti, -ím, vb. impf. leben; dolgo ž.; oče mu še živi; pregrešno, pobožno ž.; ž. po kom, nach einem Muster leben, C.; dobro, po gosposko, v revščini, v obilnosti ž.; ž. na tesnem, kümmerlich leben; ž. ob čem, sich von etwas nähren; ž. ob svojem, sein eigenes Brot essen, von seinem Einkommen, Vermögen leben; ob kruhu in vodi ž., von Wasser und Brot leben; ob delu ž., sich von seiner Arbeit nähren, Cig.; ž. na kupičku, sich den Lebensunterhalt kaufen müssen, Z.; ž. na delu, na zidarstvu, von der Arbeit, vom Maurerhandwerk leben, V.-Cig.; ž. na rokah, von der Hände Arbeit leben, Z.; ž. na opresnem kruhu, Ravn.; na mrtvi plači ž., von der Pension leben, Z.; ž. na veri, im Concubinat leben, Cig., Dol., Gor.; — ž. od česa, von etwas leben (od igre, od dela); — nima kaj ž., er hat nichts zu leben; — ( praes. živẹ̑jem: Živejem po pameti zdravi, Greg.).
49810. živẹ́tje, n. = življenje, das Leben, der Lebenslauf, Mur., Cig., Jan., Ravn.- C., DZ.; za živetja, bei Lebzeiten, DZ.
49811. žı̑vež, m. das Lebensmittel; nav. coll. die Lebensmittel, die Nahrung, der Lebensunterhalt; živeža iskati; živež kupovati; ž. dajati komu; das Ausgedinge: ž. si izgovoriti, Gor., Ig (Dol.).
49812. žı̑vežar, -rja, m. der Marketender, DZ.
49813. žı̑vežarstvọ, n. die Marketenderei, DZ.
49814. žı̑vežnik, m. der Nahrungsspender, Vod. (Izb. sp.).
49815. živíca, f. 1) die lebende Wurzel, M.; die Saugwurzel, Jan., C.; — 2) das Gesenk, der Rebenableger, der Senker, Cig., Jan., Št.- Z., C.; — = mlada trta s koreninami, die Wurzelrebe, Pirc, Št.; — 3) = živa meja, der Heckenzaun, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — 4) das Quellenwasser, Ist.- Cig., Nov.- C.; — 5) das Schaumbläschen im Wein, die Perle, Mur.- Cig., C.; vino živice spušča, der Wein perlt, Cig.; — 6) neka kožna bolezen, menda = šen, der Rothlauf, Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — 7) heftiges Niesen (mit Würmerauswurf aus der Nase), Notr., Ist.- Z., Burg. (Rok.); — 8) die Mauerassel (oniscus sp.), Erj. (Torb.).
49816. živíka, f. 1) = živica, der Rebenableger, der Senker, Dol.; — 2) die Saugwurzel, Jan.; živike, die obersten Seitenwurzeln, Cig., C.; — 3) kar ob gozdu iz panjev raste: živiko posekati za kolje, jvzhŠt.
49817. živílọ, n. der Nahrungsstoff, Jan., Cig. (T.), Erj. (Z. Som.): snovotvorna, krvotvorna, toplotvorna, dihalna živila, stoffbildende, blutbildende, wärmebildende Athmungs-, Nahrungsstoffe, Erj. (Som.); — das Lebensmittel, das Nahrungsmittel, Cig., Jan., DZ., C.; — der Lebensunterhalt: živilo in oblačilo, Ben.- Mik.; vse živilo je zgorelo, SlN.
49818. živína, f. das Vieh; ž. za pleme, za zakol, Zucht-, Schlachtvieh, Cig.; delovna ž., das Arbeitsvieh, DZ.; tovorna ž., das Tragvieh, DZ.; drobna ž. = drobnica, velika živina = goved, Dalm.- C.; neumen kakor ž.; delati kakor črna ž., angestrengt arbeiten.
49819. živínče, -eta, n. ein einzelnes Stück Vieh; dvoje, petero živinčet, zwei, fünf Stück Vieh.
49820. živinoglę́dən, -dna, adj. Viehbeschauungs-: živinoglę̑dni red, DZkr.
49821. živinoredník, m. der Viehzüchter, Cig., Jan.
49822. živinorę́ja, f. die Viehzucht.
49823. živinorę̑jəc, -jca, m. der Viehzüchter.
49824. živinorę̑jka, f. die Viehzüchterin.
49825. živı̑nski, adj. viehisch; živinska narav, die Bestialität, Cig.; po živinsko, viehisch, bestialisch; — Vieh-; živinski senjem, živinske bolezni; živinski zdravnik, der Vieharzt, V.-Cig., Jan.
49826. žı̑vio, živila, -li, -le, er, sie lebe(n), hoch! živio naš presvetli cesar! živila domovina! živili naši bratje! živile domoljubne gospe! nk.; ( hs. part. praet. II. glag. živjeti (živiti), = slov. živel, živela, -li, -le, z optativnim pomenom).
49827. živı̑tək, -tka, m. 1) der Lebensunterhalt, Fr.- C., Z.; od zemlje živitek imajo, Jsvkr.; — 2) = življenje, das Leben, Schönl.
49828. živíti, -ím, vb. impf. ernähren, erhalten; s kruhom koga ž.; kako bi on imel ženo ino otroke živiti? Trub.; s prejo ga je živila, Ravn.; ž. se s čim, von etwas leben, sich nähren; nima se s čim ž., er hat nichts zu leben, Cig.; ž. se s tatvino in razbojem, C.; ž. se ob čem, = ž. se s čim, Cig., Jan.; tudi: ž. se od česa; — Bog te (vas) živi! Gott erhalte dich (euch)! Bog živi! Gott erhalte! — tudi: žíviti, Kr.
49829. življénje, n. 1) das Leben; kakršno življenje, taka smrt; na ž. in smrt, auf Leben und Tod; vsakdanje ž.; pregrešno, pobožno ž.; dobro ž., das Wohlleben; ž. dati za domovino; — 2) = živež, Cig., Fr.- C., Svet. (Rok.); s potrebnim življenjem oskrbeti, Jsvkr.

   49.130 49.230 49.330 49.430 49.530 49.630 49.730 49.830 49.930 50.030  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani