Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (49.101-49.200)

  1. vonjáti, -ȃm, vb. impf. 1) einen Geruch verbreiten, Mur., V.-Cig., Jarn., Cig. (T.), Ročinj- Erj. (Torb.), Burg. (Rok.); — duften, Jan., nk.; — 2) übel riechen, stinken, Mik., Št.- Trst. (Let.); — 3) = duhati, riechen: v. smrekovo vejo, Zv.; — 4) schnupfen, GBrda.
  2. vonjavína, f. die Riechessenz, Jan. (H.).
  3. vonjìv, -íva, adj. duftend, Jan., Glas., Vrt., Zv.
  4. vǫ́radən, -dna, adj. = redek (ne gost): obloda za prasce je voradna (od it. rado = redek), Vrsno- Erj. (Torb.).
  5. vorcan, m. 1) die mittelst einer Schnur gefärbelte Linie am Bauholz, ogr.- C. ( Vest.); — 2) das Brandmal, ogr.- C. ( Vest.); — das Wundmal, C.; — (morda iz nem. Vorzeichen?).
  6. vǫ̑rdati, -am, vb. impf. 1) herumstöbern ( n. pr. obleko po škrinji prevračati), BlKr.- Let.; — 2) v. se, spielen, scherzen (von jungen Thieren, Kindern), zapŠt.- C.; — sich mühen, Jan.
  7. vorę́nka, f. ein Plankenthor, jvzhŠt.
  8. vorljága, f. die Pfütze, Gor.
  9. vorlják, m. 1) = orodje, s katerim lubje z debla strgajo, Savinska dol.; — 2) = konjederec, Savinska dol.
  10. vorníca, f. die Schranke, Z.
  11. voskár, -rja, m. der Wachsfabrikant, Cig.; — der Wachshändler, Cig., Zora; — der Lebzelter, C.
  12. voskȃrstvọ, n. die Wachsfabrication, DZ.
  13. vọ̑skovnik, m. die Wachsmyrte (myrica), Tuš. ( Z.).
  14. voščȃrstvọ, n. die Wachsbereitung, DZ.
  15. voščeníca, f. die Wachskerze; der Wachsstock, Cig., Jan.
  16. voščenı̑čar, -rja, m. der Wachskerzenzieher, Cig.
  17. voščę́nka, f. 1) die Wachskerze, Mik.; — 2) die Wachsleinwand, Cig., C.; (po rus.); — 3) der Wachsapfel, Dol., Št.
  18. voščína, f. 1) der Wachskuchen, Cig.; — das Wachs zum Wichsen, C.; bes. Wachs zum Anstreichen des Zwirnes, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Wachsscheibe ohne Honig, C., Levst. (Beč.); pl. voščine, das ungeläuterte Wachs, C.; — 3) der Wachsabfall, Cig., Jan., M.; nav. pl. voščine, die Wachstreber, Vrtov. (Km. k.), Dol.; — die Honighefe, Mik., C.
  19. 1. vǫ́ščiti, -im, vb. impf. 1) anwünschen, wünschen; v. srečo; v. dobro jutro; voščim ti, da bi se ti dobro godilo; — 2) zuerkennen, Dict.; pravdo v. komu, Trub.; pravico komu v., Rec.; — prim. stvn. wunsken, Mik. (Et.).
  20. 2. voščíti, -ím, vb. impf. mit Wachs überziehen, bestreichen oder schmieren, Meg., Mur., Cig., Jan.; krojač vošči nit, Levst. (Rok.).
  21. vǫ̑tək, -tka, m. 1) der Einschlag im Gewebe; Votek ženem sem in tam, Danj. (Posv. p.); votek ima biti iz zlata, Jap. (Sv. p.); — temu je lehko votek najti, dafür ist leicht ein Mittel zu finden, Levst. (Zb. sp.); v. motati komu, jemandem nachgehen: deca materi zmeraj votek motajo, vzhŠt.; — 2) pečni votek, eine Art Mehlspeise, Št.- C.; — 3) (šaljivo) = denar, C.
  22. vǫ̑tka, f. = ozek, nožnici podoben žep v hlačah ( n. pr. za nož), Gor.
  23. votlìč, -íča, m. der Bimsstein (pumex), Mur., Cig., C., DZ., nk.
  24. vǫ̑ž, -ı̑, f. der Strick, Jan., vzhŠt.; — = voža na cepeh, Dol.- Mik.; ( prim. voža).
  25. vožáš, m. der Seiltänzer, ogr.- C., Valj. (Rad).
  26. vǫ́že, n. das Seil, Mur., Mik., vzhŠt.; žrd je z vožem pripeta, Danj. (Posv. p.).
  27. vožı̑nəc, -nca, m. der Strick, Št.- Cig., vzhŠt.- C., Valj. (Rad); redovni v. okoli pasa, Cv.; — die Schnur, C., vzhŠt.; psa na vožincu voditi, Pjk. (Črt.); — der Zaumriemen, der Zaumstrick, C.
  28. vǫ̑žnik, m. = ožnik, der Asant (asa foetida), Cig.; — neko zdravilo iz zelišč za otroke in tudi za živino, Dol.
  29. vožnjáč, m. = kdor komu kaj vozi, der Fuhrmann, Nov., ZgD., Gor.
  30. vpadíšče, n. der Einfallspunkt, Žnid., Sen. (Fiz.).
  31. vpeljevȃnka, f. die vorzusegnende Wöchnerin, Cig.
  32. vpę́riti, -im, vb. pf. 1) mit Federn, Zähnen u. dgl. versehen, Fr.- C.; v. dreto, das Schusterdrahtende mit der Borste versehen, C.; — v. cev v drugo (anschiften), C.; — 2) einleiten: vi mislite, da ste stvar prav dobro vperili, Zv.; v. govorjenje, eine Rede anknüpfen, Cig.; — 3) v. se, eindringen; v. se v kožo, C.; — vperil se je med nas, er hat sich eingedrängt, SlN.; vperile so se poskočnice najprvo bile mej Korošce, Levst. ( LjZv.); ans Herz wachsen: Mat', eno dobim, Ta meni se vperi, Da za njo medlim, Vod. (Pes.).
  33. vpę́siti, -im, vb. pf. einsetzen, einfalzen, Rib., BlKr.
  34. vpíčiti, -pı̑čim, vb. pf. 1) in etwas stecken machen; vpičiti sekiro v čok, Slovan; — 2) v. se, stecken bleiben; — stocken: kupčija z lesom se je vpičila, Koborid- Erj. (Torb.).
  35. 2. vpíhati, -ham, -šem, vb. pf. v. ogenj, das Feuer durch Blasen wieder erregen, aufblasen, Cig., C.; v. iskro, den Funken anblasen; ( nam. vzp-); — prim. upihati.
  36. 2. vpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. durch einmaliges Blasen erregen, aufblasen: ogenj v., Cig., C.; ( nam. vzp-).
  37. vpijàt, -áta, m. der Schreier, Z., Vrt.; vpijatov se ne bati, Levst. (Zb. sp.); — vpijati, die Schreivögel, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  38. vpíjati, -am, vb. impf. ad 2. vpiti; einsaugen, Cig. (T.); v. vodo, Erj. (Min.); v. toploto, Wärme aufnehmen, Sen. (Fiz.).
  39. vpı̑rati, -am, vb. impf. ad vpreti; hindern, Telov., DZ.; v. starcem, poznikom, (da ne roje), Levst. (Beč.); — prim. upirati.
  40. vpisílọ, n. die Eintragung, DZ.
  41. vpı̑snica, f. matična vpisnica, der Matrikelschein, DZ.
  42. vpı̑snik, m. das Eintragebuch, das Register, Cig. (T.), DZ.; — glasovni v., die Stimmliste, DZkr.
  43. vpisnína, f. die Einschreibegebür, die Eintragungsgebür, Cig., Jan., DZ., nk.
  44. vpláčati, -am, vb. pf. einzahlen, nk.
  45. vplačı̑łnica, f. der Einzahlungsschein, DZ.
  46. vplačílọ, n. die Einzahlung, nk.
  47. vplatníčiti, -ı̑čim, vb. pf. = v platnice zvezati, in Deckel einbinden, Gor.
  48. vplẹ́tałnica, f. das Haarzopfband, Gor.- DSv.
  49. vplẹtálọ, n. der Einmischer ( zaničlj.), Cig.
  50. vplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad vplesti; einflechten; — einstricken; — einfügen; — verwickeln: v. koga v kaj; v. se v kaj, sich in etwas einmengen, Ingerenz nehmen, Cig. (T.).
  51. vpoglèd, -glę́da, m. die Einsichtnahme: na v. biti, zur Einsicht vorliegen, DZ., nk.
  52. vpogledováti, -ȗjem, vb. impf. ad vpogledati, DZ., nk.
  53. vpójnost, f. das Absorptionsvermögen, die Absorption, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
  54. vpolȃgati, -am, vb. impf. ad vpoložiti, DZ., nk.
  55. vpològ, -lǫ́ga, m. die Einreichung, die Vorlegung, DZ.
  56. vpolọ̑žək, -žka, m. das Eingereichte, DZ.
  57. vpoložíłən, -łna, adj. Einreichungs-, DZ.
  58. vpoložíti, -ím, vb. pf. einreichen, vorlegen, Levst. (Pril.), DZ.
  59. vpoložník, m. der etwas vorlegt, der Einreicher, DZ.
  60. vpósrẹd, praep. c. gen. = sredi, mitten unter, C.; Kristus je stopil vposred njih, v templu je sedel v. učenikov, na križu je visel v. razbojnikov, Krelj.
  61. vpọ̑vẹd, f. die Declaration (im Zollwesen), DZ.
  62. vpovẹ́dati, -povẹ́m, vb. pf. declarieren (im Zollwesen), DZ.
  63. vprašȃj, m. das Fragezeichen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  64. vprášati, -am, I. vb. pf. fragen; vprašaj teh, kateri so slišali, Schönl.; gospe sem vprašal, Levst. ( LjZv.); bobnar vpraša žene mlade, Npes.-K.; Vpraša lepe Vide, Npes.-K.; nav. v. koga ( acc.); — v. česa, um etwas fragen, Levst. (Nauk); svẹ́ta v., Dalm.; tudi: v. za kaj, um etwas fragen; v. po kom, nach jemandem fragen; — II. vb. impf. bitten: v. česa, um etwas bitten, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
  65. vpraševáti, -ȗjem, vb. impf. Fragen stellen, fragen; v. svẹ́ta, um Rath fragen, Levst. (Zb. sp.).
  66. vpràv, adv. gerade, just, ogr.- M., C.; vprav ti si bil, Levst. (M.); vprav zato, gerade deswegen, Navr. (Let.).
  67. vprẹ́čən, -čna, adj. Quer-, Cig., Jan., C.; v. prerez, der Querdurchschnitt, DZ.
  68. vprẹčnína, f. die Pauschalsumme, DZ.
  69. vprẹčnják, m. = vprečnik: vgozdil je v zemljo štiri stebre pokončnike, prevezal te z vprečnjaki, Jurč.
  70. vprę́gəlj, -glja, m. = pregelj: drenov, tudi železen klin, ki ga vtaknejo pri vpreganju v jarem in oje, Notr.
  71. vprẹ̑k, adv. quer, querüber, in die Quere; proti Jerihu v., Dalm.; v. priti, in die Quere kommen, Cig.; — vse vprek, alles durcheinander, kunterbunt; vprek kupiti, in Bausch und Bogen kaufen, Cig.; v. besedovati, nur im allgemeinen sprechen, LjZv.; — überhaupt: dela kakor vprek pijanci, vzhŠt.; — entgegen: zgodovini, resnici v., Levst. (Zb. sp.); v. biti zakonu, gegen das Gesetz verstoßen, DZ.
  72. vprę̑žən, -žna, adj. Einspann-, Zug-; vprežna živina.
  73. vpríčən, -čna, adj. 1) anwesend, gegenwärtig, Cig., Jan., C.; na oltarju v., Burg.; — 2) jetzig, gegenwärtig: vprične ino prihodne nevarnosti, Schönl.; vprični čas, Kast., Guts.
  74. vpríčo, I. adv. zugegen, anwesend; v. biti; — v. rasti, zusehends wachsen, Svet. (Rok.); — II. praep. c. gen. in Gegenwart; v. ljudi, v. mene.
  75. vpúhəł, -hla, adj. = puhel, Levst. (Zb. sp.).
  76. vrábče, -eta, n. dem. vrabec; ein junger, kleiner Spatz, Cig., Mik.
  77. vrábčək, -čka, m. dem. vrabec; ein junger, kleiner Spatz.
  78. vrabúlja, f. das Weibchen vom Sperling, LjZv.; ni edne vrane ali edne vrabulje mi ni prinesel domov, Jurč.
  79. vráč, m. der Arzt, Meg., Habd., ogr.- Mik., Mur., Cig., Jan., Nov., vzhŠt.; — der Heilpraktiker, Levst. (Nauk).
  80. vráčanje, n. 1) das Abtreiben, das Zurücktreiben ( z. B. des Viehes auf der Weide); die Wiederzurückbringung der Bienen, Navr. (Spom.); — 2) die Vergeltung; die Zurückerstattung; — 3) die Umkehr.
  81. vračaríca, f. die Heilkünstlerin, LjZv.
  82. vráčati, -am, vb. impf. ad vrniti; 1) umkehren machen, abtreiben, zurücktreiben, abwenden; v. živino na paši; učitelj deco vrača od hudega, ogr.- Valj. (Rad); — 2) zurückerstatten, zurückgeben, rückzahlen; kadar prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača, Mur.; — vergelten, erwidern; v. sovraštvo, ljubezen; — 3) v. se, umkehren, zurückkehren, wiederkehren.
  83. vrȃčək, -čka, m. die Arznei, BlKr.- DSv.
  84. 1. vračeváti, -ȗjem, vb. impf. = vračati, zurückerstatten; vergelten; kakor se posojuje, tako se vračuje, Npreg.- Jan. (Slovn.).
  85. vračíłən, -łna, adj. Ersatz-, Levst. (Pril.).
  86. 1. vračílọ, n. die Zurückerstattung, das Entgelt; brez vračila, unentgeltlich, Cig.; na v. delati (ne za plačilo), tako, da se z delom povrne delo, jvzhŠt.; die Vergeltung: vračilo prejeti, Jap. (Sv. p.).
  87. 2. vračílọ, n. das Heilmittel, die Arznei, Mur., Cig.
  88. vračı̑telj, m. = zdravnik, der Arzt, Mur., Cig., C., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  89. vračı̑teljstvọ, n. = zdravništvo, Jan. (H.).
  90. vráčiti, -im, vb. impf. heilen, curieren, Mur., Cig., Jan., Slom., vzhŠt., jvzhŠt.
  91. 2. vračník, m. der Arzt, Mur., ZgD., Slom., vzhŠt.; Naj kdo po vračnika teče, Npes.-Vraz.
  92. vračnína, f. die Arztgebür, Cig.
  93. vragomę̑tnica, f. = vragometna ženska, LjZv.
  94. vrȃn, vrána, adj. schwarz, Habd.- Mik., Mur., Cig.; vran konj, Cig.; vrana kita, Zora.
  95. 1. vrána, f. die Krähe; vrana vrani oči ne izkljuje (izkoplje); črna v., die schwarze Krähe (corvus corone), poljska v., die Saatkrähe (corvus frugilegus), siva v., die Nebelkrähe (corvus cornix), Erj. (Ž.); zelena v., die Mandelkrähe (coracias garrula), Cig., Frey. (F.).
  96. 2. vrána, f. die Milz, Meg.- Mik., C., LjZv.
  97. 2. vránəc, -nca, m. die Milz, C.
  98. vránək, -nka, m. 1) neka trta, vzhŠt.- Erj. (Torb.); der Name mehrerer blauer Trauben, Št.- Trumm.; bes. die Bettlertraube, Trumm.; — 2) der Kreuzbaum (ricinus), Cig., Medv. (Rok.).
  99. vránica, f. 1) die Milz; — 2) neka hruška, Ponikve (Goriš.)- Erj. (Torb.); — die Schwalbenwurz (cynanchum vincetoxicum), Drežnica ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  100. vráničən, -čna, adj. 1) Milz-; — 2) milzsüchtig, Cig.

   48.601 48.701 48.801 48.901 49.001 49.101 49.201 49.301 49.401 49.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA