Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (49.001-49.100)

  1. vǫ́dja, m. der Führer, der Leiter, Mur., Cig., Jan., nk.; v. sovražnih čet, v. kakega zavoda, nk.; der Director, nk.; — po hs. vodja.
  2. 2. vọ̑dka, f. 1) der Hebel, Cig.; — 2) die Sille, der Riemen zur Befestigung der Lockvögel auf dem Vogelherde (vudka), V.-Cig.
  3. vodljívost, f. die Leitungsfähigkeit, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  4. 1. vodníca, f. 1) die Führerin, die Leiterin; — zvezda vodnica, der Leitstern, Cig.; — črta v., die Leitlinie, Cel. (Geom.); — 2) das Pferdeleitseil, C.
  5. 2. vodník, m. 1) der Wasserkasten, Cig.; — 2) die Wasserabzucht: v. je v puščavi, das Wasser zieht durch die Bergart ab ( mont.), V.-Cig.; die Wasserkluft, Cig.
  6. vodnína, f. der Wasserzoll, Cig., Jan.
  7. vodnják, m. 1) der Wasserbrunnen; — die Cisterne; — 2) der Wasserbehälter, Mur., Cig.; das Bassin, Cig., DZ.; der Weiher, Jes.; — 3) das Wasserschaff, C.
  8. vodolı̑jič, m. der Abzugscanal, vzhŠt.- C.
  9. vodǫ́məc, -mca, m. der Eisvogel (alcedes ispida), Jan., Frey. (F.), Erj. (Ž.), LjZv.
  10. vodomèr, -mę́ra, m. der Wassermesser, das Hydrometer, der Pegel, Cig. (T.), DZ.
  11. vodomę̑rski, adj. = vodomeren, DZkr.
  12. vodomèt, -mę́ta, m. der Springbrunnen, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.; — rus., češ.
  13. vodorávən, -vna, adj. horizontal, Cig. (T.), nk.; — češ.
  14. vodorávnost, f. die horizontale Lage, nk.
  15. vodotę́čina, f. die Wasserleitung, Z., Levst. (Pril.); — der Wassercanal, Met., Jarn., Cig.
  16. vodotòč, -tǫ́ča, m. 1) der Wassercanal, Cig., Jan., M., Levst. (Cest., Pril., Močv.), Jurč.; vodotoči udarijo črez naše travnike, Jap. (Prid.); velikanski vodotoč je dovajal mestu vodo, LjZv.; podzemeljski v., LjZv.; — 2) das Flussbett, das Rinnsal, Cig., Jan., M., Jes.; Jordan je bil svoj vodotoč do vrha napolnil, Jap. (Sv. p.).
  17. vodotǫ́čina, f. das Flussbett, Cig., Jan.; — das Gerinne, das Fluder ( mont.), C.; — der Canal: vodotočine kopati, Levst. (Zb. sp.).
  18. 1. vǫ̑gəł, -gla, m. = 1. ogel, die Ecke; — za voglom; na tri vogle miza.
  19. 2. vǫ̑gəłnica, f. 1) zum Kohlenbrennen zusammengelegtes Holz, der Kohlenbrand, der Kohlenmeiler, Mur., C., vzhŠt.; — vogelnico žgati, Kohlen brennen, Mur.; — 2) vogelníca, die Kohlenbirne, die Frauenbirne, Jarn., C.
  20. 1. voglár, -rja, m. 1) = 1. oglar, der Schmarotzer (bei Hochzeiten und dgl.), Št.- Cig., Jan.; — 2) der Herumstreicher, der Nachtschwärmer, M., C., ZgD.
  21. 1. voglaríca, f. die Schmarotzerin, Cig., Jan.
  22. vogláriti, -ȃrim, vb. impf. 1) = 1. oglariti, na voglih stati in prežati, Polj.; schmarotzen (bei Hochzeiten u. dgl.), Cig., Jan.; v. pri ženitovanjskem gostovanju, Zv.; — 2) herumstreichen, bei der Nacht herumschwärmen, fensterln, M., Polj.
  23. voglárjenje, n. 1) das Schmarotzen (bei Hochzeiten und dgl.); ( prim. voglariti 1)); — 2) das Herumschwärmen bei der Nacht, das Fensterln, Bes., ZgD., Polj.
  24. voglę̑n, m. = oglen, die Kohle, Mur., C., Mik., vzhŠt.
  25. vogríca, f. neka riba: die Zärte (cyprinus vimba), Cig., Frey. (F.).
  26. vǫ̑hati, -ham, -šem, vb. impf. riechen; nič več ne voha, er hat den Geruch verloren; an etwas riechen, etwas beriechen; — schnüffeln; kaj tod vohaš? — wittern; pes zajca voha.
  27. vohnẹ́ti, -ím, vb. impf. schnüffeln, vzhŠt.- C.; živali jeseni najživahneje vohne, Zora.
  28. vohǫ̑n, m. 1) der Spürhund, Mur.; — 2) = vohun, Cig., ZgD.
  29. vọ̑hrnik, m. 1) der Geizhals, der Wucherer; — 2) die Sauerbrunnflasche (zaradi ozkega vratu), Notr.; — prim. vohrn.
  30. vohunáriti, -ȃrim, vb. impf. = vohuniti, Zv., SlN.
  31. 1. vòj, vója, m. 1) der Führer, ogr., Krelj- Mik.; slepi voji, ogr.- Valj. (Rad); — der Begleiter: na ženitnini ima ženin voja, Notr.; — 2) das Leitseil, Z., Gor.- Burg. (Rok.).
  32. voják, m. der Soldat, der Krieger; v (med) vojake ali k vojakom iti, Soldat werden; v (med) vojake ali k vojakom vzeti, zum Militär abstellen.
  33. vojȃkar, -rja, m. der Soldat ( zaničlj.), Jan. (H.).
  34. vojárin, m. der Führer, Dict.- Mik., Dalm., Schönl., Kast.; nam se je vojskovati zoper vojarine ("vojarne") tega sveta, Schönl.; — der Leitmann (einer Feuerwehrabtheilung), (vojarı̑n) Levst. (Nauk).
  35. vojarı̑nka, f. 1) die Brautführerin, BlKr.; — 2) ženska, katera kolo vodi, BlKr.- LjZv.
  36. vòjd, vójda, m. der Vogt, Pot.- Cig., Jan.; selski v., der Dorfälteste, Pot.- Cig.; beraški v., der Bettelvogt, Pot.- Cig.; — iz vojvoda (?).
  37. vǫ̑jda, f. = velika deklica: taka vojda, pa še tako neumna! Železniki ( Gor.).
  38. vójən, -jna, adj. Kriegs-, nk.; vojni čas, Notr.- Levst. (Zb. sp.).
  39. vojeník, m. die Selchkammer, Z.
  40. vojẹ́vati, -am, vb. impf. zu führen, zu leiten pflegen, Mik.; otroke je k izkušnji vojeval, Levst. (Zb. sp.).
  41. vojevı̑t, adj. 1) kriegerisch, Cig. (T.), C.; — 2) wehrfähig, Cig. (T.), DZ.
  42. vojı̑nski, adj. = vojen: vojinski zakon, das Wehrgesetz, Levst. (Nauk); vojinsko ministerstvo, das Kriegsministerium, DZkr.
  43. vǫ̑jka, f. das Leitseil, der Leitriemen, Mur., C., Mik., BlKr.- Erj. (Torb.), ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; pl. vojke, die Zügel, Vrt., UčT.; — übhpt. ein kurzer Strick, vzhŠt.
  44. vójna, f. 1) der Krieg, Mur., Cig., Jan., nk.; (po drugih slov. jez.); abecedna v., der Abckrieg, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Heer, Jan.; vojno zbrati, Npes.-K.
  45. vójska, f. 1) das Heer; črna v., narod, na vojsko zoper Turke poklican, Zora (IV. 41.); der Landsturm, DZ., nk.; dopolnilna v., das Ersatzheer, narodna v., die Miliz, redovna v., die Linie, Jan. (H.); prednja v., die Vorhut, die Avantgarde, Cig., Jan.; zadnja v., die Nachhut, Jan. (H.); — 2) der Krieg; vojska bo, es wird ein Krieg ausbrechen; na vojsko iti, in den Krieg ziehen.
  46. vojskovalíšče, n. = bojišče, der Kriegsschauplatz, DZ.
  47. vojskováti, -ȗjem, vb. impf. Krieg führen, Kast., Jsvkr., Guts. (Res.); nav. v. se s kom, zoper koga.
  48. vojskǫ́vən, -vna, adj. 1) Heer(es)-; vojskǫ̑vni zavodi, die Heeresanstalten, DZ.; — 2) Kriegs-, Dalm.
  49. vǫ̑jstvọ, n. das Heer, die Armee, Guts.- Cig. (T.), DZ.
  50. vójvoda, m. der Heerführer, der Feldherr; ( nav. vájvoda; vǫ́jvoda, kajk.- Valj. [Rad]; vivoda, vivuda, Schönl.; viuda, Meg., Trub., Dalm.; prim. vevoda); — der Herzog, Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.
  51. vojvodíca, f. die Heerführerin, Mur.; — die Herzogin, Mur., Jan.
  52. vójvodič, m. ein herzoglicher Prinz, Cig., Jan.
  53. vojvodı̑čna, f. eine herzogliche Prinzessin, Cig.
  54. vojvodína, f. das Herzogthum, Cig., Jan., nk.
  55. vójvodinja, f. die Herzogin, Cig., Jan., nk.
  56. vojvodováti, -ȗjem, vb. impf. Heerführer sein, M.; — Herzog sein, Cig., Jan.
  57. vójvodski, adj. Feldherrn-, Mur., Cig.; — Herzogs-, herzoglich, Mur., Cig., Jan., nk.
  58. vójvodstvọ, n. die Feldherrnwürde, Mur., C.; — die Herzogswürde, Mur., Cig., Jan.; — das Herzogthum, Mur., Cig., Jan., nk.
  59. vokatīv, m. zvalnik, der Vocativ.
  60. 1. vòł, vóla, m. der Ochs; par volov; z voli voziti; — grbavi vol, der Buckelochs, Erj. (Ž.).
  61. volár, -rja, m. 1) der Ochsenhirt, der Ochsenknecht; za volarja služiti; — 2) der Ochsenbauer (kmet, ki le z voli kmetuje), V.-Cig.; — 3) der Ochsenhändler, Cig.
  62. volaríca, f. 1) die Ochsenmagd, C.; — 2) die Bachstelze, C.; — 3) die Ochsenbirne, C.
  63. vołčȃjəc, -jca, m. volčajci, bezgavke na svinjah, Dict.
  64. vȏłče, -eta, n. ein junger Wolf, Mur., Cig., Vrt.; Prišel je volk z volčeti, Npes.-K.; tudi: volčè, -ę́ta, Valj. (Rad).
  65. vȏłčək, -čka, m. dem. volk; 1) ein junger Wolf, Mur.; — 2) = volčič 2), Cerkljanski hribi- Štrek. (LjZv.).
  66. vȏłčič, m. 1) ein junger Wolf, Mur., Cig., Jan.; — tudi: vołčìč, -íča: vigredni snežiči so žitni volčiči = der Frühlingsschnee ist dem Getreide schädlich, Jarn.; — 2) vółčič, die brandige Entzündung an einem thierischen Körpertheile, Strp.; v. na vimenu, Nov.; v. na parkljih, die Klauenseuche, Gor.- Cig.; v. v grlu, die Maulseuche, Cig.; kožni v., die Harthäutigkeit, der Lederhund, Strp.; podkožni v., das Bungenblut, Cig.; rumeni v., der Milzbrand, C.; — črni v. = črni prisad, Cig.; — (piše se tudi: ovčič); — 3) die Knopper, C.; — 4) = dletvo, Guts., Jarn.
  67. vółčičav, adj. an einer brandigen Entzündung krank (von Thieren), Cig., Gor., (volščev) pri Fari ( Notr.)- Štrek. (LjZv.).
  68. vołčníca, f. 1) die Wolfsgrube, C.; — 2) die Malve, das Pappelkraut (malva), C.; — die Osterluzei (aristolochia clematitis), C.
  69. vołčník, m. der Seidelbast (daphne mezereum), Rodik- Erj. (Torb.).
  70. vółga, f. die Goldamsel (oriolus galbula), Mik., Valj. (Rad), Trst. (Let.), BlKr., vzhŠt., jvzhŠt.
  71. vółhək, -hka, adj. 1) feucht, Cig., Jan., C., Mik., Štrek., Kras, Goriš., BlKr.; pšenica je na volhkem, jvzhŠt.; — 2) langsam: v. na dobro, ogr.- C.
  72. vȏłhvəc, -vəca, m. der Weissager, Habd.- Mik., Jan., C.; der Zauberer, der Hexenmeister, C., ogr.- Valj. (Rad).
  73. vołhvičevȃnje, n. das Wahrsagen, C.; — das Zaubern, ogr.- C.
  74. vołhvičeváti, -ȗjem, vb. impf. wahrsagen, C.; — zaubern, hexen, ogr.- C.
  75. volı̑łnica, f. das Wahlzimmer, das Wahllocal, Cig., nk.
  76. volı̑łnik, m. der Wahlmann: možje volilniki, DZ.
  77. volíłnost, f. die Wahlfähigkeit, DZ.
  78. voliloję̑mnik, m. der Legatar, DZ.
  79. volíšče, n. der Wahlplatz, der Wahlort, Cig., DZ., nk.
  80. volı̑təv, -tve, f. 1) die Wahl; — 2) zadnja v. = oporoka, Svet. (Rok.).
  81. vóliti, vǫ́lim, vb. impf. 1) wählen; — župana v.; voleči razdelek, der Wahlkörper, Levst. (Nauk); — 2) anwünschen: smrt komu v., Jap. (Prid.); — 3) v. komu kaj, jemandem im Testamente etwas vermachen, legieren; (v tem pomenu tudi pf.); — 4) lieber wollen: volim umreti nego grešiti, ogr.- C.
  82. volı̑tvən, -əna, adj. Wahl-, Levst. (Nauk), nk.; volitvena komisija, DZkr.
  83. vǫ́lja, f. 1) der Wille; njegova volja, njegova pokora, Npreg.- Zv.; svobodna v., der freie Wille, DSv.; svoje volje biti, frei, unabhängig sein, C.; = v svoji volji biti, živeti, C.; na voljo komu dati, jemandem freistellen, die Wahl lassen; na voljo mi je, es steht mir frei, Cig.; = na volji imam, Cig.; = na svoji volji imam, C.; ni mi bilo na volji možiti se, Jurč.; iz dobre volje, gutwillig, gern; = iz rade volje, Mur.- Cig., Ravn.- Mik.; = drage volje, nk.; = dobre volje, ogr.- C.; = iz (od) svoje volje, C.; = z dobro voljo, Meg.; — volja me je (kaj storiti), ich bin willens, gewillt, ich habe Lust, es beliebt mir; stori, kakor te je volja! ni me bilo volja iti, pa sem moral; volje smo, wir sind geneigt, gewillt, Nov.; nisem volje, ich bin nicht geneigt, C.; — pri volji sem, ich bin geneigt, bereit; nisem pri volji, ich bin nicht geneigt, gewillt; — volja me ima do česa, es gelüstet mich nach etwas, Jan.; — po volji, nach Wunsch; to mi je po volji; ni mi po volji; vse komu po volji storiti; — do volje biti = zadovoljen biti, C.; — do volje, genug, C.; do site volje, übergenug, Goriš.; — z voljo prenašati, willig ertragen, Burg.; — za voljo, nach Wunsch: če ti bo za voljo, M., jvzhŠt.; komu za voljo, jemandem zulieb, Navr. (Kop. sp.); — za — voljo, um — willen (po nem.); za božjo voljo, um Gottes willen; za tvojo, vašo voljo = zavoljo tebe, vas, Meg., Krelj, Dalm.; za tega voljo, deshalb, Cig.; — 2) die Gemüthsstimmung, Laune; kakšne volje si bil? wie warst du gelaunt? biti dobre, vesele, židane volje, guter Laune, guter Dinge, vergnügt, lustig sein; = široke volje, Erj. (Izb. sp.); = praznične volje, Zv.; biti slabe volje, schlechter Laune sein; = biti drenove volje, C.; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld; na dobro voljo vabiti, zu einer Freudenfeier einladen, BlKr.; — pri (dobri) volji biti, guter Laune sein.
  84. vǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willig, bereit; za vse v., zu allem bereit, M.; = vsega v., Ravn.- Mik.; deklica ga (mladeniča) ni voljna, t. j. mladenič ji ni po volji, BlKr.- Let.; duh je v., a meso je slabo; voljno potrpljenje; — 2) sanft, sanftmüthig, nachgiebig; v. človek, Cig., Dol., Gor.; — mild, gelind; v. dež, Cig., Dol.; v. zrak, Cig., Dol.; voljna sapa, Cig., Dol.; v. vetrc, Cig. (T.), Dol.; voljno vreme, C., Dol.; — voljno vino, milder Wein, Dol.; voljna voda, (ne trda, n. pr. deževnica), Dol.; — mürbe, weich; v. kruh, (ne suh in pust); — geschmeidig, weich; voljno sukno, usnje; voljni lasje, voljna dlaka, trava; — 3) moralisch frei, V.-Cig.; freiwillig: v. dar, voljne obljube, Dalm.; — 4) ves vọ̑ljni svet, die ganze uns offene Welt, Alas., Krelj, Dalm., Schönl., Npes.- Mik.; po vsem voljnem svetu, Trub., Jap. (Prid.).
  85. vǫ́ljica, f. dem. volja; der Wille; moja hišica, moja voljica, Erj. (Izb. sp.); — die Velleität, Cig. (T.).
  86. vȏłk, vȏłka, vołkȃ, m. 1) der Wolf: volk sit pa koza cela ne more biti, Rib.- M.; mi o volku, volk pa iz lesa = lupus in fabula, Cig.; dati kozliče volku pasti = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; volka je videl = er ist heiser, Rib.- M.; — v. biti na kaj, auf etwas versessen sein; v. biti na kako jed, ein besonderer Liebhaber einer Speise sein; — 2) der Kreisel; volka goniti, den Kreisel treiben, Cig.; — 3) ein Fangeisen für Raubthiere ( bes. Fischottern) mit zwei Federn, V.-Cig.; — 4) der Bock am Webstuhl, C.; kolo na tkalčevih statvah, ki suče navlak in nanj namotava, kar je natkanega platna, Zora; — 5) ein hölzerner Keil bei den Seilern, der Wolf, C.; — der Keil zum Brechen der Steine, C.; — 6) verdorbener Flachs o. noch nicht vollkommen gebrechelter Flachs, C.; — 7) der Wasserast, Cig.; — 8) die Knopper, Mur., C., Danj.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — 9) die geschmolzene Eisenmasse im Hochofen, Gor.; die Luppe, V.-Cig., Cig. (T.); — peč na volka, der Maßofen im Hüttenwerk, V.-Cig.; — 10) ein schlechter Boden, der sich nicht gut düngen lässt, C.; — 11) = smolnata cunja, s katero črevljar dreto gladi, Gor.; volka prati, = eine vergebliche Arbeit thun, Gor.; — 12) der Wolf am Dochte, der Kerzenräuber, Cig., C.; — 13) zeleni volk, der Grünspan, Cig., Jan., Vrt., DZ., Levst. (Nauk), Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.), Dol.; — 14) der Wolf (eine Entzündung der Haut am Gesäß, z. B. vom starken Gehen, Reiten); volka dobiti, volka si zagnati (z jezdarjenjem), Dict.; — 15) die Holzfäulnis, der Holzbrand, C.; — 16) die Weinstockraupe, Cig., C.; der Kneipwurm, V.-Cig.; — 17) čebelni volk, eine Art Wespe, C.; — 18) der Todtenkopfschwärmer (acherontia atropos), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 19) morski v., der Haifisch (squalus), Cig., Jan., nk.; — 20) der Hausschwamm, der Wandschwamm, vzhŠt.- C.; — 21) neki deteljni plevel (die Kleeseide?), Dol.; — beli v., eine Art grobe Binse mit weißen Wollenbüscheln, (schädlich als Viehfutter), C.; — eine Art Sommerwurz (orobanche galii), Josch.
  87. vołkáč, m. der Wolf ( zaničlj.), Jan. (H.).
  88. vȏłkəc, -kca, m. dem. volk; ( nam. volčec); — der Ameisenlöwe, Jan., Z.
  89. vołkodlàk, -dláka, m. 1) der Werwolf, Rib., Notr.- Erj. (Torb.); volkodlaki so prekleti ljudje, katerim je biti volkovom, dokler jih kdo ne osvobodi, LjZv.; — 2) = pes, kateremu je volčica mati, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) der Fresser, der Schlemmer, der Wollüstling, Meg.- Mik.
  90. vołkodlȃštvọ, n. das Wesen des Werwolfs: on me je volkodlaštva izbavil, LjZv.
  91. vołkọ́ma, adv. nach Wolfes Art, Levst. (Zb. sp.).
  92. vołkosnẹ̑dež, m. = lakomnik, Levst. (Zb. sp.).
  93. vołkostẹ́čina, f. 1) kraj, kjer se volkovi stekajo, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) zbirališče zanikarnih, malopridnih ljudi, Lašče- Z., Levst. (Rok.).
  94. vołkǫ́vka, f. die Osterluzei (aristolochia clematitis), C.
  95. vółna, f. die Wolle; poslati koga po žabje volne = jemanden in den April schicken, Kr.; — srednje volne, von mittelmäßiger Qualität, Levst. (Zb. sp.).
  96. vołnína, f. die Wollware, der Wollzeug.
  97. volǫ̑vjak, m. 1) der Ochsenkoth, Mur., Cig., Jan.; — 2) neka trta: blaues Ochsenauge, vzhŠt.- Trumm.; — 3) die Färberkamille (anthemis tinctoria), M., Vod. (Izb. sp.).
  98. volǫ̑vnik, m. 1) der Ochsenstall, C.; — 2) neka trta, Ip.- Erj. (Torb.); = volovina, Vrtov. (Vin.); — die Blüte der Herbstzeitlose, C., DSv.
  99. vònj, vǫ́nja, m. 1) der Geruchssinn, der Geruch, Cig., Jan., Sen. (Fiz.), Erj. (Som.); — 2) der Geruch, der Wohlgeruch, der Duft, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; ( hs.).
  100. vonjàt, -áta, adj. wohlriechend: vonjato bilje, Levst. (Zb. sp.).

   48.501 48.601 48.701 48.801 48.901 49.001 49.101 49.201 49.301 49.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA