Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (48.701-48.800)

  1. vẹ̑stnik, m. der Verkünder, ZgD.; — der Bote, nk.; — po drugih slov. jezikih.
  2. 1. vẹ́ša, f. der Hängeplatz, Jan., Mik.
  3. vẹ́šalọ, n. 1) tako se imenuje vse kuhinjsko orodje, kar se ga da na steno obesiti, n. pr. razne pokrovače, kuhalnice, penenice itd.: "gospodinja se lahko ponaša s svojim vešalom", Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) pl. vẹšála, der Galgen, Cig., Jan., C., nk.; ( hs.).
  4. vẹ̑šč, vẹ́šča, adj. erfahren, kundig, bewandert, geschickt, Jan., Cig. (T.), C., nk.; vešč vinstvu, Vrt.; vešč jeziku, Zora; vešč o jeziku in tvarini, Levst. (Nauk); vešč o ločbi, Vrt.; — iz drugih slov. jezikov.
  5. vẹ́šča, f. 1) ein vielwissendes Weib, Notr.- Levst. (Rok.), Jurč. (Tug.); — die Zauberin, die Hexe, Meg., Habd., Dict., Mur., Cig.; coprnice ino vešče se na gromadi sežgo, Hip. (Orb.); žensko dete, katero se rodi po zadnjem koncu, bode vešča, Tolm.- Erj. (Torb.); vešče hodijo človeka tlačit ter pijo tudi kri, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) das Irrlicht, Mur., Cig., Dol.- M., Notr.; — 3) der Nachtfalter; übhpt. der Schmetterling, (veša) Mur., C.; — prosena v., der Hirsezünsler (pyralis silacealis), Erj. (Ž.).
  6. vẹščák, m. der Sachverständige, der Kenner, nk.; — po drugih slov. jezikih.
  7. vẹ́ščəc, -čəca, m. 1) der Weissager, Jan., Vest.; — der Zauberer, Habd.- Mik., ogr.- C.; — 2) der Abendfalter, veščeci (crepuscularia), Cig. (T.).
  8. vẹ̑šda, adv. = veš da, ja freilich, natürlich, C., jvzhŠt.
  9. vẹ́šiti se, -im se, vb. impf. durch das Spundloch verrauchen und dadurch schal werden ( v. Wein), Štrek.; vino se veši = cvet iz njega puhti, Vrtov. (Vin.).
  10. vę̑tčina, f. altes Zeug, C.; — prim. vetek.
  11. vę̑tək, -tka, adj. alt, Poh.; schwach, abgelebt, abgenützt (von Menschen und Thieren), Fr.- C.; vetki ded, C.; — alt, abgetragen (von Kleidungsstücken), Fr.- C.
  12. vẹ̑tər, -tra, m. der Wind; zgornji v., der Westwind, Savinska dol.; dolenji v., der Ostwind, Meg.; veter = jug, Kras; — okno na dva vetra, ein Fenster mit zwei Flügeln, Cig.; vetra (veter) dati čemu, verschwinden machen, schnell verbrauchen, verzehren: dal mu (vinu) je vetra! er hat tüchtig getrunken, jvzhŠt.; Veter dal boš dvajseticam, Preš.; — v. napraviti komu, jemanden ins Bockshorn jagen, vzhŠt.; — vetrovi, die Bauchwinde, vetrovi ga napenjajo; — na vetrih biti, allem Ungemach ausgesetzt sein, C.
  13. vẹtreník, m. der Windkessel, der Windkasten, Cig., Cig. (T.), DZ., Sen. (Fiz.).
  14. vẹtrenjáča, f. die Windbüchse, Cig. (T.), DZ.
  15. vẹtrílọ, n. 1) das Segel, Jarn., Mur., ZgD., DZ.; ( stsl.); — 2) der Ventilationsapparat, der Ventilator, Cig. (T.), DZ.
  16. vẹ̑trn, adj. 1) Wind-; vetrni malin, die Windmühle, Levst. (Zb. sp.); — windig, vetrno je, vetrno vreme; — 2) unbeständig, unzuverlässig, Cig., Jan.
  17. vẹ̑trnica, f. 1) die Windfahne, Cig., Jan., Cig. (T.), Hip. (Orb.); der Wetterhahn, Jan.; — 2) der Fächer, Dict., Mur., Cig., C., nk.; — 3) das Segel, ogr.- C.; — 4) der Flügel an einer Windmühle, Mur., Cig., Jan.; vetrnice suhega mlina, ogr.- Valj. (Rad); an einer Klappermühle (klopotec), Valj. (Rad); — die Windmühle selbst, Jarn., V.-Cig.; — die Getreidereinigungsmaschine: na vetrnico žito usipati, Ravn. (Abc.); — der Windfang, bes. der Windfang am Blasbalg, Cig.; — 5) das Ventil, V.-Cig.; — 6) der Fensterladen, Koborid- Erj. (Torb.); pl. vetrnice, die Jalousien, Cig.; = vetrnice na faflje, Gor.; — 7) die Klappe am Taubenschlage, Cig.; — 8) vetrnice, die Strohflechten an den Eckfirsten des Strohdaches, Cig., C., Dol.; — 9) ein besonderer Schmerz in den Gelenken, eine Art Rheumatismus, Mur., C.; — 10) die Windpocke, die Windblatter, C.; — 11) das Windröschen (anemone), Jan., Erj. (Ž.), Vrt., Nkol.; — der Backenklee (dorycnium herbaceum), Rodik- Erj. (Torb.).
  18. vẹ̑trnik, m. 1) die Wetterfahne, Mur., Cig.; der Wetterhahn, Jarn.; — 2) der Windfächer, Mur., Cig.; — 3) die Windmühle, Mur., Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.); — 4) der Windfang, Cig., Jan.; — 5) = glavni steber pri strešnem odru ali pri stogu, die Stuhlsäule, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 6) die Flockenblume (centaurea iacea), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — die Galgantwurzel (galanga), Dict., C.; — (piše se tudi: vetrenik).
  19. vẹ́veričar, -rja, m. der Eichhornaffe (callithrix sciurea), Erj. (Z.).
  20. vẹžbalíšče, n. der Übungsplatz, der Exercierplatz, nk.; — hs.
  21. 1. vežę̑n, adj. Hausflur-, Vorhaus-: vežena vrata, veženi prag, Levst. (Zb. sp.).
  22. vẹ́žiti, -im, vb. impf. verbiegen, verkrümmen, Mur., Cig., Jan.; — v. se, sich werfen (vom Holze); les se veži, Vrtov. (Km. k.).
  23. vę̑žnja, f. = vezatva, Vrtov. (Vin.), SlN.- C.
  24. vglobíti, -ím, vb. pf. hineinsenken: ena kost je v drugo vglobljena (ist gelenkig verbunden), Erj. (Som.); — v. se v misli, sich in Gedanken vertiefen, Cig., nk.; v. se v pesem, LjZv.
  25. vgọ̑dnji, adj. = zgodnji, C.
  26. vgọ̑dnọ, adv. = zgodaj, frühmorgens, ogr.- C., vzhŠt.- SlN.
  27. vgółbniti, -gȏłbnem, vb. pf. versinken: kola vgolbnejo v razorane jarke, LjZv.
  28. vhajalíšče, n. der Eintrittspunkt, DZ.
  29. vhòd, -hǫ́da, m. 1) der Eingang, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) der Einzug, der Einmarsch, Mur., Cig., Jan., nk.; v. imeti v mesto, den Einzug in die Stadt halten, Cig.; — der Introitus, Cig., Jan.
  30. vi-, praef. = iz-, Zilj., Ben.; vse denarje sem vidal, koža je lepo videlana, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  31. vı̑carica, f. die Plagerin: vicarice, die Läuse, Gor.- Z., Burg. (Rok.).
  32. vı̑cati, -am, vb. impf. 1) plagen, quälen, martern; žene može vicajo na zemlji, Gor.- DSv.; — v. se, eig. im Fegefeuer leiden, Cig.; sich plagen, sich martern; — 2) neka otročja igra, = nebeškati, Gor.; — prim. vice.
  33. vı̑ce, f. pl. das Fegefeuer; — prim. stvn. wizi, Mik.
  34. vı̑d, m. 1) das Sehen; sneg mi jemlje vid; — iz vida puščati kaj, außeracht lassen, LjZv.; menica na v., ein nach Sicht zahlbarer Wechsel, Cig.; — 2) der Gesichtssinn, das Gesicht, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); (vid, f., kajk.- Valj. [Rad]); — 3) die Ansicht ( arch., geom.), Cig. (T.); podolžni v., die Längenansicht, Cig. (T.); — 4) der äußere Schein, der Anschein, Cig., Cig. (T.); po vidu, Cig.; vid goljufa, Cig.; — 5) za vida, frühmorgens (kadar se že vidi), Dol.; = z vidom, Jan.; za vida (= kadar se še vidi), gegen Abend, Cig., C.; od vida do vida, vom Morgen bis zum Abend, Z., SlN.
  35. vı̑dəc, -dca, m. der Sehende, Mur., Ravn.; Največji slepci radi bi vidce vodili, Levst. (Zb. sp.).
  36. vídẹlọ, n. 1) das Auge, C.; das Gesicht, C.; — 2) das Tageslicht, C.; na videlo spraviti, C.; na videlo postaviti, SlN.- C.; na videlo belega dne priti, Raič (Slov.); za videla, noch bei Tage, C.; — 3) das Schauspiel, das Spectakel, C.
  37. vídən, -dna, adj. 1) Gesichtssinns-, Gesichts-: vı̑dni živec, kot, žarek, Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 2) sichtbar; vidne stvari; — viden je, da ni zdrav, er sieht krank aus, Svet. (Rok.); — augenfällig; — wohlansehnlich, stattlich, Cig.; viden mož, vidna krava, Mik., Dol.; wohlbeleibt, Guts.- Cig.; — bolj vidno kakor pridno, schön aber unnütz, Cig.; pokmetovali smo še precej vidno in pridno, Jurč.
  38. vídẹnje, n. 1) das Sehen; po videnju, na videnje poznati, vom Sehen aus kennen, vzhŠt.- C.; brez videnja kupiti kaj, etwas kaufen, ohne es zu sehen, vzhŠt.- C.; — na videnje, zum Schein, C.; — 2) die Vision, die Erscheinung, C.; prikazen ali videnje, Krelj, Dalm.
  39. vı̑des, m. = videz, Krelj, Dalm.; zvunanji v., Krelj.
  40. vídẹti, vı̑dim, vb. impf. ( pf.) 1) das Augenlicht haben, sehen; — na desno oko ne vidi; — 2) mit den Augen wahrnehmen, sehen, merken; gledajo, pa ne vidijo; težko ga vidim, ne morem ga videti = črtim ga; v. česa: žalostno je takih otrok videti, Ravn.- Mik.; od tod vidiš (je videti) planine, na planine; — uže je videti, uže se vidi, es ist bereits hell; — o svetem Vidi se skoz noč vidi, Lašče- Levst. (M.); kjer ni videti, ni vzeti, Cig.; — ansehen: videti mu je (man sieht es ihm an), da ni zdrav; vidi se mu, da ne misli tako; — videti je zdrav, bolan, er sieht gesund, krank aus; reč je videti lepa, bela, črna; mož je boljši, nego je videti; — 3) meni se vidi, es dünkt mir, es scheint mir; — v. se, gefallen, vzhŠt.; — 4) hodil sem, sam ne vidi, kod, ich ging herum, ohne selbst zu sehen, wo herum, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); — 5) (videč, sichtbar, Trub., Krelj, Dalm.).
  41. vidẹ́vati, -am, vb. impf. zu sehen pflegen: tam ljudje videvajo veliko kačo, Mik., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  42. vı̑dež, m. 1) = oko (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa, (= krava), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) mesto, na katerem se kaj lepo in lehko vidi: "na lepem videžu je (kaka stvar), ali ti je vendar ne vidiš", Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) die Sicht, Jan.; dolgo ni bilo nobenega na videž, LjZv.; pesem peti o prvem videžu (a vista), DZ.; to je vsem ljudem na videžu, rekše, vsi ljudje morejo to videti, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); vsem ljudem na videž postaviti = tako postaviti, da vidijo vsi ljudje, Senožeče- Levst. (Nauk); na v. razgrniti, zur Einsicht auflegen, Levst. (Cest., Pril.); na v. razgrnjen biti, aufliegen, Levst. (Nauk); na videž obešena tarifa (ausgehängt), DZ.; resnica mora na videž (ans Tageslicht), LjZv.; preiskovanje dene na videž (ergibt), DZ.; — 4) der Schein; na videž = na videz, LjZv.; — grdo na v., hässlich anzusehen, Jarn. (Sadj.); lepši na v., schöner anzusehen, Ljub.
  43. vı̑doma, adv. sichtbar, zusehends.
  44. vídovica, f. = bolezen sv. Vida, der Veitstanz, Jan. (H.).
  45. vı̑dra, f. 1) die Fischotter (lutra vulgaris); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.).
  46. vidrolǫ̑vski, adj. zum Fischotterfang gehörig: v. pes, der Otterhund, der Bachhund, Cig.
  47. vídrovka, f. die Fischottermütze, Jan., Kr.
  48. vihȃłnica, f. das Falzbrett der Buchbinder, Cig.
  49. vihȃłnik, m. das Falzbein, V.-Cig.
  50. vihárən, -rna, adj. stürmisch; viharno vreme; — ( pren.) viharno zborovanje, nk.
  51. viháriti, -ȃrim, vb. impf. stürmen, wettern, Jan., Zora; piš vihari, Levst. (Zb. sp.).
  52. víhati, -ham, -šem, vb. impf. 1) aufwärts biegen o. drehen; lase v.; v. si brke, sich den Schnurbart drehen; - zurückschlagen, aufstülpen; v. si hlače, rokave; — nos v., die Nase rümpfen; — v. se, sich zurückbiegen; obutal se viha, če je predolga; — 2) schwingen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, Ravn.; — 3) stürmen: burja viha, veter je vihati jel, C.
  53. 1. víhər, -hra, m. 1) der Sturmwind, der Sturm, Jan., Cig. (T.), C., Mik., Trub., Vrt., jvzhŠt.; — v viher iti, stürmen, aufbrausen, C.; čebele gredo v viher (sind unruhig), C.; tudi (redkoma): vihə̀r, -hrà, Dalm., Kast. (N. c.)- Valj. (Rad); — 2) der Haarwirbel, Jan., C., Gor.; der Haarschopf, M.; — der erhabene Theil am Halse der Pferde zwischen Mähne und Schulter, der Widerrist, V.-Cig., Jan., DZ.
  54. vı̑hra, f. 1) = vihar, der Sturmwind, der Sturm, Cig., Jan., Vrt., Dol.; — v nagli vihri, in der Hast, Jurč.; — vihro so imeli, sie hatten einen Auftritt, vzhŠt.; — 2) = vihrav človek: ti vihra ti! Dol., vzhŠt.; — 3) der Wirbel am Kopfe, C.
  55. vihráti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern; zastava vihra; s perutnicami po zraku v.; — sich ungestüm bewegen, mit Hast etwas thun; kam vihraš? wohin stürmst du? — od jeze v., toben, Cig.; — obenhin thun, schleudern, schleuderisch arbeiten; — 2) schnell aufschießen u. lose wachsen (von Pflanzen): zelje vihra, Cig., Dol.; — 3) schränken: žago v., Cig.; koso v., die Schneide der Sense verbiegen, C., Dol.
  56. vihràv, -áva, adj. 1) stürmisch, ungestüm, hastig; vihrav človek; vihravo delati, t. j. naglo pa površno; — 2) vihravo zelje, das Flatterkraut, Cig.
  57. vihrávast, adj. stürmisch, ungestüm, Mur.; pesniki se nam zde večkrat nekako vihravasti, ki več lete po zraku, nego hodijo po trdi zemlji, Erj. (Izb. sp.).
  58. vihrȃvəc, -vca, m. 1) = vihrav človek, Mur., C.; — 2) = vihravo zelje, Cig.
  59. vihrávost, f. stürmisches, ungestümes Wesen; — die Hastigkeit, die Oberflächlichkeit, LjZv.
  60. vihrovı̑t, adj. stürmisch: vihrovito morje, Levst. (Zb. sp.).
  61. vı̑hta, f. = nevihta, der Sturm, stürmisches Wetter, Mur., Cig., Jan., Mik., Danj. (Posv. p.), jvzhŠt.
  62. vijáča, f. 1) = vega, die verbogene Fläche ( z. B. wenn ein Brett sich wirft), C.; — 2) = štritof 3), C.
  63. viják, m. die Schraube, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), nk.; ladja na v., der Schraubendampfer, DZ.
  64. víjati, -am, vb. impf. = viti, winden, Mur., Št.- Cig., vzhŠt.- C.
  65. vijátina, f. = pletenina: košek, verbas ali druga v., Vod. (Izb. sp.).
  66. vijeglȃvka, f. der Wendehals (junx torquilla), (vijogl-) Cig., Jan., ogr.- Mik., C., Erj. (Z.), Levst. (Nauk).
  67. vijǫ̑lica, f. das Veilchen; dišeča v., das Märzveilchen (viola odorata), rumene vijolice = šebenik, der Goldlack, der gelbe Feigel (cheiranthus cheiri), Tuš. (R.).
  68. vijúgavica, f. eine geschlängelte Linie, die Serpentine, h. t.- Cig. (T.), DZ.
  69. 1. víkanje, n. das Ihrzen.
  70. 1. víkati, -kam, -čem, vb. impf. ihrzen; mlajši ljudje starejše vičejo.
  71. víkniti, vı̑knem, vb. pf. aufschreien, rufen, LjZv., Vrt., Zora, SlN.
  72. viláš, m. = vol z vilastimi rogovi, BlKr.
  73. vilážati, -am, vb. impf. ad vilesti; herauskommen, Zilj., C.; solnce vilaža, die Sonne geht auf, C.; — prim. vilesti.
  74. vı̑ləc, -lca, m. der Zauberer, Mik., C.
  75. vilẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. = izlesti, Zilj.- M., C., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); (o solncu, mesecu), C.
  76. vilẹ̑žaj, m. 1) der Aufgang der Sonne, des Mondes, C.; — 2) der Frühling (viležej), Rez.- Cig., Jan., C.; — 3) Ostern, C.
  77. vílice, f. pl. dem. vile; 1) die Gabel, die Essgabel; — glasbene v., die Stimmgabel, Cig. (T.); — 2) das Gabelbein ( zool.), Cig. (T.); — 3) die Rebenranke, Cig., C.; iti v vilice, Ranken treiben, ranken, Cig.; — šlo bode v vilice, es wird nichts daraus, C.; — 4) der Storchschnabel (geranium columbinum), Kras- Erj. (Torb.).
  78. vı̑łnica, f. = enoletna ovca, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
  79. vı̑łnik, m. ein Zweig, der zur Heugabel taugt, V.-Cig.; — der Stiel der Mistgabel, Dol.
  80. vilovína, f. neka bolezen: der Weichselzopf (plica polonica), kajk.- Cig.
  81. vímenice, f. pl. die Kuhblattern, die Schutzblattern, Cig., C.
  82. 1. vinár, -rja, m. der Weinbauer, LjZv.; tudi: der Weinhändler, C.
  83. 2. vı̑nar, -rja, m. der Wienerpfennig, Mik.; brez vinarja ni goldinarja, Npreg.- Jan. (Slovn.); der Heller, das Scherflein; do zadnjega vinarja poplačati; — iz nem. Wiener(geld), Mik.
  84. 1. vinárski, adj. Weinbau-, Weinhandel-, nk.; vinarska šola, zadruga, vinarsko društvo, nk.
  85. 2. vı̑narski, adj. Pfennig-, Heller-; — vinarsko zelje, das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Cig., C.
  86. víncar, -rja, m. der Winzer; — iz nem.
  87. víncarica, f. die Winzerin.
  88. víncarski, adj. Winzer-.
  89. víncarstvọ, n. die Winzerschaft, das Winzerthum.
  90. vínce, n. dem. vino; der Wein; zlato vince.
  91. 2. vı̑nək, -nka, m. 1) die Weingrille, V.-Cig.; — 2) ženiti se na sam vinek ( t. j. na sam vinograd), Levst. (Zb. sp.).
  92. vìni, conj. ( adv.) = vendar, doch: ali ti si vini moj glas uslišal, Trub.; da so vini otroci božji, Trub.; ali ste vini ("bini") prišli? Zilj.- Jarn. (Rok.).
  93. vinı̑čje, n. coll. 1) wilde Weinreben, M., Valj. (Rad); — 2) die Rebenschösslinge, die abgeschnitten werden, das Rebenholz, ogr.- C.
  94. víniti, vı̑nem, vb. pf. = izviniti, verrenken, Mur., Cig.
  95. vı̑njak, m. 1) das krumme Rebenmesser; — = klestilnik, das am Ende gekrümmte Astmesser, jvzhŠt.; — 2) vinják, der Winzer, Habd.- Mik.
  96. vı̑njen, adj. berauscht, trunken; — iz: vinən.
  97. vı̑nkati, -am, vb. impf. herumschweifen, C., Z.; = v. se, V.-Cig.; — prim. 1. vinek.
  98. vínọ, n. der Wein; suho v., purer Wein; tudi: der Strohwein, C.; — samodelsko vino, der Kunstwein, Dol.- Levst. (Nauk); = samodelno v., DZ.; = delano vino; ni vina brez pelina = kein Feuer ohne Rauch, Cig.; žgano vino = žganje, der Brantwein.
  99. vinǫ́gradar, -rja, m. der Weingärtner, Cig., C.; zapriseženi vinogradarji, Rec.
  100. vinǫ́gradina, f. die Weingartenpflanzung, Jurč.

   48.201 48.301 48.401 48.501 48.601 48.701 48.801 48.901 49.001 49.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA