Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (48.401-48.500)

  1. vȃłəc, -łca, m. 1) dem. val; eine kleine Welle, Valj. (Rad); — 2) die Walze: na valcih premikati kaj, valce poddejati, jvzhŠt.
  2. valẹ́k, m. = valec 2), die Walze, der Cylinder, Mur., Danj.- Mik., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  3. valìč, -íča, m. eine kleine Walze, C., Vrt., Ig (Dol.); pri žagi (pili) se voz premika na valičih, Notr.; valiče pod burkle devajo, kadar z njimi velike lonce iz peči jemljejo, Savinska dol.; — die Nudelwalze, Tolm.
  4. valı̑čək, -čka, m. dem. valič; der Nudelwalker: razbliniti kako stvar kakor testo pod valičkom, Levst. ( LjZv.).
  5. 1. valìš, -íša, m. 1) das Gerölle, Mik.; ulice so polne blata in vališa, Bes.; cela groblja skal, kamenov in vališa, Bes.; — 2) bolj okroglast, lepo rejen prasiček, BlKr.; — 3) = kosturica, sključek, das Taschenmesser, vzhŠt.- C.
  6. valíšče, n. der Brutplatz, C.
  7. valíti, -ím, vb. impf. 1) wälzen; kamen v.; — drevje v., Bäume fällen, C., Z.; — v. se, sich wälzen; dim se vali iz dimnika; rollen; v brezno se vale v pogubljenje, Ravn.; in Menge sich bewegen, strömen; množica se vali po cesti; — 2) brüten: kokoš vali.
  8. 1. valíž, m. 1) ein Ding, das gewälzt wird: valiže valiti po južnem snegu, Zv.; — 2) ein dicker Mensch, Štrek.; — prim. 1. vališ.
  9. válj, m. 1) der Cylinder, Cig. (T.), Cel. (Geom.), Žnid., DZ., Nov.; — die Walze, V.-Cig., Jan., DZ., Zora; — die Welle, der Wellbaum, Cig., Jan., M.; — 2) die Walzenschnecke (voluta), Erj. (Z.).
  10. valjáč, m. der Wälzer; der Roller, Cig.
  11. valjáča, f. die Walzenschlange (cylindrophis), Erj. (Z.).
  12. valjȃłnica, f. die Walke, die Walkmühle, Mur., Cig., Cig. (T.), Erj. (Min.), Bolc- Erj. (Torb.); — die Rollmaschine, die Mange, C., DZ.
  13. váljanje, n. das Wälzen; das Walken; das Rollen.
  14. váljar, -rja, m. die Walze; z valjarjem povaljati njivo, BlKr.; — die Nudelwalze; z valjarjem testo razbliniti, razvaljati.
  15. váljarčək, -čka, m. dem. valjar; eine kleine Walze.
  16. valjárna, f. das Walzwerk, Cig. (T.), C.
  17. valjárnica, f. das Walzwerk, DZ.
  18. váljast, adj. cylindrisch, Cig. (T.), Cel. (Geom.), DZ.; walzenförmig, Cig., Jan.
  19. 1. váljati, -am, vb. impf. hin und her wälzen, herumwälzen; v. kaj po tleh, po blatu; sit človek satovje pod nogami valja, Ravn.- Valj. (Rad); v. se, sich wälzen; otroci se valjajo po travniku; — walzen, walken; v. testo; v. perilo, sukno; valjano železo, gewalztes Eisen, Levst. (Cest.).
  20. valjȃvəc, -vca, m. der Wälzer, Valj. (Rad); — der Walker, Cig., Tolm., Notr.
  21. valjȃvica, f. 1) die Wellenlinie, h. t.- Cig. (T.); — 2) die Erdscheibe, das Saubrot (cyclamen europaeum), ("morda zaradi oble korenike"), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  22. valjȃvka, f. 1) die Wälzerin, Valj. (Rad); — 2) die Walkmühle, V.-Cig., Gor.; — 3) die Walze, Valj. (Rad).
  23. valjȃvstvọ, n. die Walkerei, DZ.
  24. váljəc, -ljca, m. dem. valj; die Walze, Cig., Jan.; der Cylinder, Cig. (T.).
  25. vȃljej, m. die Walze, Guts.- Cig., Jarn., Mur.
  26. valjénje, n. 1) das Wälzen; — 2) das Brüten.
  27. váljič, m. die Walze, Poh.
  28. valjúcati, -ȗcam, vb. impf. wälzen, Kor.- Cig., Jan.; — v. se, sich herumwälzen, kugeln, Jan.
  29. valjȗckati, -am, vb. impf. wälzen, Cig., Jan.; — v. se, sich wälzen, Cig., Jan.; osel, konj se na hrbet vrže in valjucka (= oves služi), Cerkljansko- Štrek. (Let.).
  30. valjúh, m. 1) der Wälzer (ein Körper, der so plump und schwer ist, dass man ihn nur wälzend fortbringen kann), V.-Cig.; — 2) eine Art kleiner Vögel von schwärzlicher Farbe, die am Boden Junge haben, C.
  31. vȃlnik, m. ein niederer Grenzwald, Št.- Valj. (Rad); — prim. nem. Wall (?).
  32. valǫ̑var, -rja, m. neka papiga, der Wellensitich (melopsittacus), Erj. (Z.).
  33. valovàt, -áta, adj. = valovit, wellenförmig: v. svet, Zv.
  34. valǫ́vən, -vna, adj. Wellen-, Wogen-, Cig. (T.), Jes., Žnid.; valǫ̑vni vrh, dol, Wellenhügel, Wellenthal, LjZv.; — = valovit, wogig, Jan.; — wellenförmig, Jan.; v. potres, LjZv.
  35. váłpot, m. der Amtmann, der Schaffner, der Vogt, (tudi: valput) Trub., Dalm.; (valpet) do l. 1848 največji hlapec grajščinski, nadzornik tlačanom, Dol.; — prim. stvn. waltboto, der Bevollmächtigte, Mik. (Et.).
  36. váłtora, f. = valtura, BlKr., jvzhŠt.
  37. váłtura, f. 1) die Fallthüre, C.; — 2) der Hosenlatz, C.; — iz nem.
  38. váma, f. der Zoll, die Steuerabgabe, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž., Mik. (Et.).
  39. 1. vȃn, m. na van, aufs Gerathewohl, C., Šol.; = v van, Z.; = v božji van, M., jvzhŠt.; na dober van, auf gutes Glück, Jan.; na moj van, auf meine Verantwortung, C.; (tudi vȃn, f.: tja v (eno) van, in den Tag hinein, Ravn.; nič se ne zgodi po kaki vani, Ravn.; na mojo van, auf meine Rechnung, Lašče- Levst. [M.]); — prim. nem. Wahn, stvn. van, Mik. (Et.).
  40. vánati, -am, vb. impf. betrügen, täuschen, zum Besten haben, Z., Dol., BlKr.
  41. vȃncati, -am, vb. impf. abwägen, sondieren, vzhŠt.- C.; = studence iskati, vzhŠt.- Trst. ( Glas.).
  42. vánjkuš, m. = vankuš, vzhŠt.- C., kajk.- Valj. (Rad); — tudi: vȃnjkuš, Valj. (Rad).
  43. vánjkušnica, f. der Polsterüberzug, vzhŠt.- C.
  44. vápa, f. die Pfütze, Mik. (Et.).
  45. vápnọ, n. = apno, Mik., Gor., vzhŠt., nk.; — (išči izvedenke pod ap-).
  46. vȃr, m. 1) die Löthung, C., Z.; das Schweißen, Z.; — 2) das Loth ( d. i. der metallische Körper, womit man löthet), Cig.; — 3) = droben pesek, ki rabi kovaču, da ž njim potresa železo, kadar je "vari", der Schweißsand, C., Notr.; — 4) der Sud, der Schwall, Jan.; — = pene od vretja, Dol.; var pobrati, Dol.
  47. váraš, m. die Stadt, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. varos.
  48. várav, adj. betrügerisch, Jan.; — varav sklep ali izvod, ein Trugschluss ( phil.), Cig. (T.).
  49. vardẹjáti, -dẹ́ti, -dẹ̑jem, (-dẹ̑m, Jan.), -dẹ́nem, vb. impf. ( pf.) 1) hegen, pflegen, warten, Dict.- Mik., Trub., Krelj, Dalm., Jap. (Sv. p.); vardej svojega očeta! Trub.; ne vardejan otrok, ein verwahrlostes Kind, Gor.; vardejana je, sie ist versorgt, Gor.; če si za groš kruha pa kupico vina kupiš, pa si vardejan, Polj.; — 2) vb. pf. praes. vardẹ̑m, versuchen, probieren, Jarn.; vardẹ́nem, ogr.- Mik.; — prim. stvn. wara, Acht, Aufmerksamkeit, in nem. warten, Mik.
  50. vardẹ́vavəc, -vca, m. v. drevja, der Baumzüchter, C.; ovčji v., der Schafhüter, der Schafhirt, C.
  51. várən, -rna, adj. 1) sicher, gefahrlos; ognja varen; v. kraj; na varnem biti, in Sicherheit sein; Po zemlji varno hodi! Preš.; — 2) behutsam, vorsichtig; varno prijemati kaj, varno stopati.
  52. varèž, -ę́ža, m. = droben pesek, potreben kovaču, kadar železo "vari", der Schweißsand, V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.).
  53. varę́žən, -žna, adj. = peščen: varežna zemlja, Notr.
  54. vȃrih, m. der Hüter, der Beschützer; angel varih, der Schutzengel; — der Vormund: ("tako se govori poleg "varh", in tako pišejo starejši pisatelji; prim. ženih", Škrab. [Cv.]).
  55. vȃrihinja, f. die Hüterin, die Beschützerin.
  56. varíłən, -łna, adj. zum Schweißen gehörig: varı̑łna vročina, die Schweißhitze, Cig.
  57. varı̑łnik, m. der Kochtopf, Z.
  58. varišíca, f. die Hüterin, die Beschützerin, C., Trub.- Mik.
  59. varíti, -ím, vb. impf. 1) sieden machen, kochen, Mur., Cig., Nov.; kašnate klobase varijo, t. j. nekoliko kuhajo, vzhŠt.; — brauen, Cig.; pivo v., Levst. (Nauk); — 2) schweißen; železo v.; — (= spajati, löthen, Mur., Cig., Jan., nk.).
  60. varję́nka, f. (sol) varjenka, das Sudsalz, Cig. (T.).
  61. 1. vȃrnica, f. (zaklopnica) varnica, das Sicherheitsventil, Cig. (T.).
  62. várnost, f. 1) die Sicherheit, die Gefahrlosigkeit; varnost življenja in imenja; javna v., nk.; — = varščina: v. dati za kaj, Cig.; — 2) die Behutsamkeit.
  63. várnostən, -tna, adj. Sicherheits-: varnostna straža, die Sicherheitswache, varnostno oblastvo, die Sicherheitsbehörde, DZ.
  64. varováč, m. der Hüter, der Beschützer, C., ogr.- Mik.; angel v., ogr.- Let.
  65. várovančək, -čka, m. der Schützling, C.
  66. várovanəc, -nca, m. der Schützling, das Mündel, Cig., Jan., M., C., nk.
  67. várovanka, f. die Schutzbefohlene, das weibliche Mündel, Cig., Jan., C., nk.
  68. várovati, -ujem, vb. impf. achtgeben; varuj, da ne padeš! — schützen, hüten, bewachen, bewahren; nav.: v. koga, kaj; otroke v.; čuvaji mesto varujejo, Škrinj.- Valj. (Rad); tudi: v. koga, česa: Bog varuje naših otrok, Krelj- Mik.; angeli varujo otrok, Trub.; svojega dvora varuje, Trub.; vrat v., das Thor hüten, Dalm.; varujte svojih teles vsacega greha, Burg.; Fantiči, dekliči kresujejo, Žitnega polja varujejo, Npes.-K.; Kum teh krajev prehude burje in mraza varuje, Levst. (Zb. sp.); mlade žene v. doma, Jurč.; — nicht gelangen lassen: v. koga v kaj, Cig.; prosim, da jih v hudo varuj, Ravn.; straža ga je iz ječe varovala, Ravn.; Bom pel, gosence kaj na repo var'je, Preš.; — v. se, sich hüten, sich schützen; v. se koga, česa, sich vor jemandem, vor etwas schützen; varujte se krivih prorokov! varujte se vpričo ljudi delati dobrih del! Ravn.; ( imprt. se nav. izgovarja vári, vár', várite, vár'te, nam. váruj, várujte); — prim. stvn. vara, Acht, Mik. (Et.).
  69. varovčı̑n, m. der Hüter, Cig., C.; poljski v., C.; — = pastir, der Viehhüter, Cig., Mik., vzhŠt.- Trst. (Let.); der Gemeindehirt, der Gemeindeschäfer, Mur., Št.- Cig.
  70. várovič, m. der Beschützer, (varvič) Mur.
  71. vȃrstvən, -əna, adj. Schutz-: varstvene priprave, nk.; — vormundschaftlich: varstvena oblast, DZ.
  72. vȃrstvọ, n. der Schutz, die Hut, die Obhut; — izročiti komu koga ali kaj v varstvo; — die Vormundschaft, DZ., nk.
  73. vȃrščina, f. die Sicherheit; die Sicherstellung: varščino dati, Cig.; — die Caution, Cig., DZ., Nov., nk.; das Vadium, Cig., Nov.
  74. vȃruh, m. = varih; (tako se piše beseda v novejšem knjištvu; benetski Slovenci izrekajo v tej besedi čisti u, Erj. [Torb.]).
  75. vȃruha, f. = varuhinja, Bes.; die Wärterin, Zv.
  76. vȃs, -ı̑, f. das Dorf; na vaseh, auf dem Lande, Cig.; — v vas iti, priti, zum Besuche gehen, kommen; po vasi priti, zum Besuche kommen, Polj., Idrija; fantje to noč niso ukali, na vasi so pa bili vsi (schwärmten im Dorfe herum), Erj. (Izb. sp.).
  77. vasováti, -ȗjem, vb. impf. 1) auf Besuch sein, Polj.; na sveti večer vasovali so vaščani drug pri drugem, Zora; hodil sem vasovat k sosedu, Jurč.; — 2) übhpt. bei der Nacht im Dorfe herumschwärmen, Kr.; bes. ein Stelldichein am Fenster der Geliebten haben, Kr.
  78. vȃžən, -žna, adj. 1) Wage-, Cig.; važno torilo, die Wagschale, Ravn.; — 2) vážən, wichtig, Mur., Cig., Jan., C., nk.; angesehen: važni meščani, LjZv.; — imponierend, gravitätisch, ernst, Cig., Jan., Cig. (T.).
  79. vbȃdati, -am, vb. impf. ad vbosti; 1) hineinstechen; = šivati: kdo bo na Martinji dan vbadal in krpucal! Levst. (Zb. sp.); — 2) v. se, sich abmühen, Cig., Jan., Kr.; Se vbada se vpera, Za smrt le skrbi, Preš.; — prim. vpikovati se.
  80. vbíjati, -am, vb. impf. ad vbiti; hineinschlagen, eintreiben; — v. komu kaj v glavo, jemandem etwas einzuprägen, beizubringen suchen.
  81. vbíti, vbı̑jem, vb. pf. hineinschlagen; — v maslo vbita jajca, eingerührte Eier, Ravn. (Abc.); v. komu kaj v glavo, jemandem etwas einprägen, beibringen; — v. si kaj v glavo, sich etwas in den Kopf setzen.
  82. vblǫ́diti, -im, vb. pf. einmengen, einrühren, M., Z.
  83. vbòd, -bóda, m. der Stich, Cig.; križni vbod, der Kreuzstich, nk.
  84. vbọ̑dati, -am, vb. impf. hineinstechen: = šivati ( zaničlj.), (vbudati) Lašče- Levst. (M.).
  85. vcẹ́piti, -im, vb. pf. 1) einpfropfen, Mur., Cig., Jan.; — v. sekiro v tepelj, parobek, die Axt in den Klotz hauen, so dass sie darin stecken bleibt, Erj. (Torb.), Savinska dol., Tolm.; — 2) einimpfen: v. koze, Cig.; v. bobinke, impfen, ogr.- C.; — 3) einprägen, Vrtov. (Km. k.); — einflößen; v. komu ljubezen, sovraštvo v srce; v. komu kaj v glavo, jemandem etwas in den Kopf setzen, beibringen.
  86. vcẹ́pljati, -am, vb. impf. ad vcepiti; einpfropfen: Zdaj črešnje vceplja, Zdaj vrbe sadi, Npes.-K.
  87. včȃsi, adv. 1) zuweilen; — 2) včàsi, sogleich, sofort, vzhŠt.
  88. včȃsih, adv. zuweilen, Mur., Cig., Jan., Tolm.
  89. včàsik, adv. = včasi 2), sogleich, C., vzhŠt.- Valj. (Vest.).
  90. včę́rah, adv. = včeraj, vzhŠt.- C.
  91. včŕtati, -čȓtam, vb. pf. einritzen, Jan. (H.); — einzeichnen, einschreiben: krogu v. mnogokotnik, Cel. (Geom.).
  92. vdȃja, f. 1) die Ergebung, Cig., Jan.; — 2) die Übergabe ( z. B. einer Stadt an den Feind), Cig., Jan.; — 3) die Heirat, Mur., Cig., Jan., Prip.- Mik., Valj. (Rad), Navr. (Let.).
  93. vdáti, -dám, vb. pf. 1) ein Mädchen an einen Mann verheiraten, Mur., Cig., Jan.; Jaz sem vdala Nežico Daleč v deveto deželo, Npes. ( Kor.)- Kres; — v. se, heiraten (vom Weibe), Guts., Jarn., Cig., Jan.; Bom koj vdala se, bom pustila te, Npes. ( Kor.)- Kres; vdan, verheiratet (vom Weibe), Cig., C.; — 2) v. se, sich ergeben: v. se dobremu, slabemu, lenobi, pijančevanju, veselju, sovraštvu; — sich fügen, v. se svarjenju, Škrinj.- Valj. (Rad); sich ergeben: v. se v voljo božjo; vdan, ergeben; vdan komu, v voljo božjo; — v. se preskušnji, sich einer Prüfung unterziehen, DZ.; — capitulieren, die Waffen strecken; — nachgeben, sich biegen; deska se je vdala, Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol.; — to se bo vdalo, das wird sich geben, Cig.; — 3) v. se, eingestehen, zugeben, Cig., M., Krelj, Lašče- Levst. (Rok.); vdati se v kaj, Cig.; — 4) v. se, vb. impf. passen, gut stehen: ta obleka se ti lepo vda, Mur., Cig.; lepo se ji vda venček, vzhŠt.; vda se mu kakor prasici sedlo, es steht ihm plump, Mur.; — sich geziemen, sich schicken, Cig., C.; — ( nav. se piše: udati; toda prim. stsl. vьdati sę, češ.-moravsko vdati se, heiraten, sich ergeben).
  94. vdẹjáti, vdẹ́ti, vdẹ́nem, vb. pf. hineinthun, hineinsetzen, hineinfügen; v. nit v šivanko, einfädeln; tudi: šivanko vdeti, Gor.- DSv.; v. nov zob v čeljust; vdeti vrata, die Thüre einhängen, Gor.- DSv.; — v. jo, es treffen, Jan., C.; — v. se, hineingerathen: otroci se dostikrat vdenejo mej klade, da ne morejo nikamor, Notr.; — v. se, in eine Klemme kommen, M.
  95. vdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) hineinmachen, einfügen, einfassen: v. kaj v zlato, v srebro, Cig.; einwirken: v. kaj v kako tkanino, Cig.; tudi: v. kaj s čim, n. pr. skrinja zaveze je bila z zlatom bogato vdelana, Burg.; — 2) škornje v., die Stiefel vorschuhen, Dol.; golenice že tolikokrat vdelane, Jurč.
  96. vdı̑lj, adv. 1) nach der Länge, ogr.- C., Mik.; = vzdolž, ogr.- Raič ( Nkol.); ( praep. längs: v. potoka, C.); — 2) in einem fort, ohne Unterbrechung: vdilj naprej razbijate, Dalm.; = vse vdilj; Mik.; svoje mreže vse vdilj vunkaj mečejo, Dalm.; vse vdilj (vse v en dilj) gre dež, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) lange Zeit: vdilj zvoni, rekše, v nedeljo k maši prvič "vabi", ker tedaj res vrlo dolgo zvoni, Št.- Erj. (Torb.).
  97. vdı̑ljem, adv. nach der Länge hin, C.; die ganze Strecke hin: v. je cesta lepa, Buče ( Št.)- C.
  98. vdı̑rati, -am, vb. impf. ad vdreti; 1) eindringen, M.; — 2) v. se, einsinken, einstürzen.
  99. vdobič, m. der Name eines Vogels, Mur.; die Spierschwalbe (cypselus), Z.
  100. vdȏłbək, -bka, m. etwas Eingemeißeltes, z. B. eine eingegrabene Figur, Cig.

   47.901 48.001 48.101 48.201 48.301 48.401 48.501 48.601 48.701 48.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA