z (48.301-48.400)

48301. 1. utŕniti, -nem, vb. pf. putzen, schneuzen: luč, svečo u.; — u. se, utrnila se je zvezda, eine Sternschnuppe ist gefallen; — solza se mu je utrnila iz očesa, eine Thräne entfiel seinem Auge, Cig., Jan., nk.; — utrne se mi misel, ein Gedanke steigt mir auf, Cig., Ravn.; — utrne se boj, es kommt zur Schlacht, Cig.
48302. 2. utŕniti, -tȓnem, vb. pf. 1) = utrpniti, starr werden, erschlaffen, C., Z.; noge so mi utrnile, C.; — 2) sich verfinstern: solnce, mesec utrne, Hal.- C.; — 3) sterben, Šmarje (Št.)- C.; aussterben: celjski grofi so nagloma utrnili in preminili, Vest.
48303. útrọ, n. = jutro, ogr.- C., vzhŠt.- Vest.; za utra = zjutraj, ogr.- C.
48304. utrpẹ́ti, -ím, vb. pf. entbehren, missen; to lahko utrpim; tako malo jih more u. kakor mesa v loncu, Dalm.; imajo lupino in zrna morajo utrpeti, Trub.; — einen Abbruch erleiden, Jan.; — missen können, hergeben können, vermögen, imstande sein; daj mi, kolikor utrpiš! Cig., C., Gor.; dajte nam kruha in stan, ako utrpite, Vrt.; ne utrpe toliko, da bi se stroški poravnali, Cv.; zavpila je, kolikor je utrpelo grlo, Levst. (Zb. sp.); jaz ti ne utrpim ničesar dati, Vrt., Polj.; ne utrpi, da bi kateri kaj odrekel, Str.; tako uboga je zdaj, da še jagneta v dar ne utrpi, Ravn.; nogi nista utrpeli (vertrugen) dosti naglosti, Jurč.; — ne utrpim, ne morem si utrpeti, da ne bi —, ich kann nicht umhin, Jan.; ne utrpim (si), da ne bi ga svaril, Levst. (M.); tudi: ne utrpim se, Levst. (Zb. sp.), Navr. (Let.); — u. si, sich vergönnen: še čašice vina si ne utrpi, Ig (Dol.); še tega si ne utrpi, da bi —, Tolm.
48305. utŕpniti, -tȓpnem, vb. pf. 1) = otrpniti, erstarren, M., Zora; — u. v pregrehi, Škrb.; — 2) = prenehati (o bolečini), Z., Savinska dol.
48306. utrȗjenost, f. der Zustand der Ermüdung, die Ermattung, nk.
48307. utȓžək, -žka, m. der Abzug (am Lohne, Gehalte), Cig., Jan.; brez utržka plačati, Cig.
48308. utvǫ̑ra, f. das Gespenst, Z.
48309. uváljati, -am, vb. pf. = povaljati, beschmutzen: uvaljano oblačilo, ogr.- C.
48310. uvẹ́čiti, -im, vb. pf. verewigen, SlN., Zora.
48311. uvę́dniti, -vę̑dnem, vb. pf. = uveniti, Rez.- C.
48312. uvèł, -vę́la, adj. welk, Dict., C., Mik., Vrt.; uveli cvet, Dalm.; oči so mu bile uvele in prazne, Cv.
48313. uveljáviti, -ȃvim, vb. pf. zur Geltung bringen, Geltung verschaffen: u. kaj, nk.
48314. uveljávljati, -am, vb. impf. ad uveljaviti; zur Geltung bringen, DZ.
48315. uverílọ, n. die Überzeugung, Cig. (T.), Let.
48316. uvę́riti, -vę̑rim, vb. pf. glauben machen, überzeugen, vergewissern, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), Levst. (Nauk), nk.; — u. se, sich überzeugen, sich vergewissern, Cig., Levst. (Pril.), Erj. (Min.), Navr., nk.; — versichern, Cig., Jan.
48317. uvę́rjati, -am, vb. impf. ad uveriti; überzeugen, versichern, Cig. (T.), nk.
48318. uvę́rjenje, n. die Überzeugung, die Vergewisserung, Cig. (T.), nk.
48319. uvę̑rjenost, f. die Überzeugung, Cig. (T.), nk.
48320. uverljívost, f. die Überzeugungskraft, Cig. (T.).
48321. uvẹ̀t, -vẹ́ta, m. die Bedingung, Cig. (T.), Levst. (Nauk), Erj. (Som.), nk.; — po drugih slov. jezikih.
48322. uvẹ́tən, -tna, adj. Bedingungs-, bedingt, Cig. (T.), DZ.; uvẹ̑tna enačba, die Bedingungsgleichung, Cig. (T.); uvetni način, naklon, der Conditional ( gramm.), Cig. (T.).
48323. uvíhniti, -vı̑hnem, vb. pf. 1) entwischen, davonlaufen, C.; u. jo ciganom, den Zigeunern entlaufen, Andr.; — 2) abstehen, sein Wort nicht halten, C., Savinska dol.
48324. uvíniti, -im, vb. pf. = oviniti, berauschen, C.; u. se, sich berauschen, C., Z.
48325. uvíti, -víjem, vb. pf. u. kožo na muževni šibi, die Rinde durch Drehen von dem Holze loslösen, so dass sie sich unverletzt abstreifen lässt, M.
48326. uvrẹ̑da, f. die Verletzung, C.; u. pravic, SlN.; u. poštenja, die Ehrenkränkung, Dol.- Cig., Jan.; — hs.
48327. uvrẹ́diti, -im, vb. pf. 1) innerlich verletzen ( z. B. infolge der Anstrengung), C.; uvrejen, infolge des Überhebens innerlich beschädigt, Rez.- C.; — 2) (po hs.) verletzen, beleidigen, C.
48328. uvrǫ́čiti se, -vrǫ̑čim se, vb. pf. sich erhitzen, ogr.- C.
48329. užágalica, f. 1) der Zunder, die Zündmaschine, C.; — 2) die Brennessel (urtica urens), Fr.- C.
48330. užȃgati se, -am se, vb. pf. sich mit der Säge verletzen.
48331. užáliti, -im, vb. pf. 1) traurig machen, betrüben, wehe thun: u. koga, Jan., M., C., nk.; razžaljen ali užaljen, beleidigt o. gekränkt, Str.; — 2) užali se mi, ich werde betrübt, ich werde von Wehmuth ergriffen, Cig., Jan., M., C., Burg., nk.; neizrečeno se mu je užalilo, es that ihm überaus wehe, Navr. (Let.); užali se mi nad kom, Jan.; užalilo se mu je nad bratom, Ravn.; užali se mi do koga, Cig.; — 3) u. se, Mitleid erregen: nesrečnež se mu je v srce užalil, Cig.; — 4) verleiden, Cig.
48332. užaríti, -ím, vb. pf. 1) glühen machen, entzünden, Jan., ogr.- C.; luč u., (užáriti) Levst. (Zb. sp.); — u. se, glühend werden, erglühen, Cig., Jan., ogr.- C.; — 2) brennen ( trans.): kopriva me je užarila, Notr.
48333. užè, (užę̑), adv. = že (vže), schon, Mur., Rez.- Baud., nk.; — nikoli uže = nikoli več, Vrt.; (starejši pisatelji pišejo: vže; stsl. uže).
48334. užíkati, -am, vb. pf. geschmeidig machen: usnje u., V.-Cig.; abnützen: užikano platno, Z.; — užikan človek, ein geschwächter Mensch, Z.
48335. užı̑tək, -tka, m. 1) die Nahrung, Trub.; skrbeti za užitek, Krelj; — das Leibgedinge, Cig., jvzhŠt.; — 2) der Genuss, die Nutznießung, imeti u. od česa; — die Rente, Levst. (Pril.); občinski u., das Gemeindegut, Levst. (Nauk); — ( pren.) duševni u., nk.
48336. užı̑tẹłən, -łna, adj. nützlich, C.; da jim bode vse tečno ino užitelno, Krelj.
48337. užítən, -tna, adj. 1) genießbar: užitne gobe; — 2) Nutzungs-, Cig., Jan.; užı̑tna last, das Nutzungseigenthum, Cig.
48338. užı̑tnik, m. der Nutznießer, Jan., C., nk.
48339. užitnína, f. die Verzehrungssteuer, Cig., C., nk.
48340. užitnı̑nski, adj. Verzehrungssteuer-, nk.
48341. užítovən, -vna, adj. eigennützig, Jan., Gor.
48342. užítovnost, f. der Eigennutz, Jan., Gor.; — die Genusssucht, Zv.
48343. uživáč, m. der Nutznießer, C., Levst. (Nauk).
48344. užívanje, n. das Genießen; — die Nutznießung, die Nutzung.
48345. užívati, -am, vb. impf. ad užiti; genießen; u. dobroto, veselje, življenje; — nutznießen, nießbrauchen, benutzen; kar občanje samo uživajo, vse to zakon imenuje občinski užitek, Levst. (Nauk); — u. se, genießen: u. se vinca, kruha, Danj.- Valj. (Rad); u. se mira, zdravja, kajk.- Valj. (Rad).
48346. uživȃvəc, -vca, m. der Genießer, Mur., Cig.; — der Nutznießer, Cig., Jan., C., DZ., Levst. (Pril.).
48347. uživȃvka, f. die Genießerin, Jan. (H.); — die Nutznießerin, Cig., Jan.
48348. užúgati, -žȗgam, vb. pf. bewältigen, bezwingen.
48349. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
48350. vȃb, m. die Lockung, Cig. (T.); zapeljivi vab, C.: — jerebji v., der Hühnerruf, damit die Feldhühner zu locken, Cig.
48351. vȃba, f. 1) die Lockung, die Verlockung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; zapeljiva v., Mur.; — 2) die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., M., C.; nastaviti vabo, Gor.; — tudi: vába, Dol.
48352. vábən, -bna, adj. 1) Lock-, Cig.; — 2) Einlade-, Cig.; — 3) verlockend, Jan. (H.); reizend, Cig.
48353. vabẹ́vati, -am, vb. impf. zu locken pflegen, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
48354. vabíkati, -kam, -čem, vb. impf. zudringlich einladen, C.
48355. vábiti, -im, vb. impf. 1) locken, anlocken; kokoš piščeta k sebi vabi; goste v krčmo v.; — 2) einladen; v. na gosti, na obed; v. v svate, zur Hochzeit laden; — = eno uro pred začetkom božje službe zvoniti; (po nekod dvakrat vabi: dve uri in eno uro pred začetkom).
48356. vabljíkati, -kam, -čem, vb. impf. zudringlich einladen, C.
48357. vabljìv, -íva, adj. anlockend, einladend, anziehend, Cig., Jan., nk.
48358. vabljívost, f. der Reiz, die Anziehung, Jan. (H.).
48359. vȃbnica, f. 1) der Lockvogel, Mur., Cig., Gor.; — die Lockerin: ti si bila dozdaj vabnica mojega največjega sovražnika, Jap. (Prid.); — 2) die Einladerin, Mur., Cig.
48360. vabovčı̑n, m. der Hochzeitseinlader, Mariborska ok.- C.
48361. vȃdba, f. die Übung, Cig., Jan., C.; sodnja ali odvetniška v., gerichtliche oder Advocaturpraxis, DZ.
48362. vȃdbənik, m. der Praktikant, DZ.
48363. vádən, -dna, adj. 1) gewohnt: jaz tega nisem vaden, temu delu nisem vaden, Lašče- Levst. (Rok.), Svet. (Rok.); vaden, zastonj piti, LjZv.; — 2) gewöhnlich, Jan., Kropa ( Gor.); — 3) = vadben, Cig.
48364. vadilíšče, n. = vadišče, Cig., C., DZ.
48365. vadíšče, n. der Übungsplatz, Cig., Jan., Zora.
48366. 2. váditi, vȃdim, vb. impf. 1) anzeigen, verklagen, ogr.- C.; — 2) öffentlich sagen, bekennen: cerkva vadi, C.
48367. 3. váditi, vȃdim, vb. impf. herausnehmen, Prip.- Mik.; v. na svetlo, ans Licht ziehen, Zora.
48368. váditi se, vȃdim se, vb. impf. zanken, streiten, Habd.- Mik., ogr.- C.
48369. vȃdla, f. der Ofenwisch, M., Z.; = omelo, metla pri krušni peči, Tolm.- Erj. (Torb.), Idrija; — prim. kor.-nem. wad'l = der Wedel.
48370. vȃdlja, f. 1) die Wette, Mur., Št.- Cig., Jan., Mik.; vadljo piti, die Wette vertrinken, Savinska dol.; na vadlje teči, um die Wette laufen, Cig., Jsvkr.; tek za vadlje, der Wettlauf, Hip. (Orb.); gre na vadlje, es geht um die Wette, M.; — 2) der Preis in einem Wettkampfe: za dobro vadljo sem se trudil, Schönl.- Valj. (Rad); zadobiti hvalo in vadljo, Hip. (Orb.); — iz stvn., Mik. (Et.).
48371. vȃdljati, -am, vb. impf. ( pf.) 1) wetten, Mur., Cig., Jan., Št., Tolm.; tudi: v. se, BlKr.; ne morem se vadljati, da bi v vsakem slučaju pravo zadel, Erj. (Izb. sp.); — 2) v. se, wetteifern, Cig., Rib.- M.; v. se s kom, Cv.; — vadljáti, -ȃm, Valj. (Rad).
48372. vȃdlọ, n. ein wischartiges Zeichen der Feldhüter an Bäumen, Št.- Cig., C.; — prim. vadla.
48373. vadlováti, -ȗjem, vb. impf. bekennen, ogr.- M., C.; vadluj svoje grehe! ogr.- Let.; — iz madž., C.
48374. vȃdniški, adj. zur Übungsschule gehörig, nk.
48375. vȃga, f. 1) die Wage; na vago dejati; — na vagi biti, ungewiss sein; — 2) eine dem Wagebalken ähnliche Vorrichtung: die Brunnenwage, der Brunnenschwengel, Pot.- M., C.; studenec na vago, Fr.- C.; — das Ziehpanster in den Wassermühlen: mlin na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; — die Wage am Wagen, woran die Stränge befestigt sind; tudi pl. vage, Cig.; — 3) die Wägung, das Gewicht: štiri kile dobre vage (gut gewogen); surova, groba vaga, das Bruttogewicht, Cig.; čista v., das Nettogewicht, Jan. (H.); živa v., t. j. teža žive, nezaklane živali: prodati, kupiti na živo vago, Notr., Dol.; — ravna vaga, das Gleichgewicht, C.; — pravična mera in vaga v nebesa pomaga, C.; — iz nem.
48376. vȃgalica, f. die Ungewissheit, Štrek.; na vagalici biti, auf der Wagschale sein, ungewiss sein (o stvari, o kateri se ne ve, kako se bode iztekla), Z., Gor., Tolm.; velike reči so bile na vagalici, Levst. (Zb. sp.).
48377. vagȃłnica, f. die Wägeanstalt, Cig., DZ.
48378. vagàn, -ána, m. der Metzen, tudi vágan, -ána, Št.
48379. vaganíca, f. ein meist einen halben Metzen fassender Scheffel, Cig., jvzhŠt.; (= ein Metzen, BlKr.).
48380. vagarína, f. das Wagegeld, DZ.
48381. vȃgati, -am, vb. impf. 1) wägen; v. meso; — 2) wiegen: meso vaga tri funte; — praes. vȃžem, kajk.- Valj. (Rad); — 3) wagen; kdor ne vaga, je brez blaga, wer nicht wagt, gewinnt nicht; vagano je, es ist eine gewagte Sache; — iz nem.
48382. vagōn, m. železnični voz, der Waggon.
48383. vagútati, -am, vb. impf. schwanken, wackeln, Jan., C.; zemlja se trese in vaguta, Glas.
48384. vahljáti, -ȃm, vb. impf. flackern, Cig., Jan.; sveča grdo vahlja, veter prijetno vahlja (fächelt), Mik.; — z lučjo v., mit dem Lichte herumfuchteln, Slom.; — prim. kor.-nem. wach'ln = wehen, flattern.
48385. vȃhte, f. pl. = vahti, Kras- Štrek. (LjZv.).
48386. vȃhti, m. pl. Allerheiligen: o vahtih, Cig., Polj., Notr.; — (menda tiči v besedi stvn. wîh = svet, prim. kor.-nem. weich = geweiht; pogl. Let. 1883, 323., LjZv. 1889, 231.).
48387. vȃhtič, m. vahtiči = hlebčki, ki se "o vahtih" med uboge dele, Cig., Notr., Štrek. (LjZv.).
48388. vȃhtnica, f. neka hruška (menda, ker je zrela stoprav o "vahtih"), Tolm.- Erj. (Torb.).
48389. vajàl, -ála, m. = polž brez hiše (večina teh polžev je črnih, a nekateri so tudi črnordečkasti), (od it. vajo, črnkast, črnordečkast), Medana ( GBrda)- Erj. (Torb.).
48390. vájat, f. = vajet, Kor.- Erj. (Torb.); gen. vajáti, ogr.- Valj. (Rad); — das Zugseil am Schiffe, ogr.- C.; der Strick übhpt., C.
48391. 2. vȃjati, -am, vb. impf. = voditi, lenken: konja v., vzhŠt.- C.
48392. váje, f. pl. das Leitseil, der Leitriemen, der Zügel, Z., Celjska ok.- C., Bolc- Erj. (Torb.).
48393. vȃjenəc, -nca, m. der Praktikant, der Eleve, Cig., DZ.
48394. vájet, m. das Leitseil, der Leitriemen, der Zügel des Pferdes, pl. vajeti, Mur., Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.), Gor., Dol.
48395. vájet, f. = vajet m., Valj. (Rad), vzhŠt.- C.
48396. vájetən, -tna, adj. Zügel-: vajetni konj, Glas., LjZv.
48397. vajkar, -rja, m. das Merkgarn, Z., vzhŠt.
48398. vȃkati, -am, vb. impf. 1) schnattern, V.-Cig.; Lej, raca vaka, plava, Vod. (Pes.); — 2) vaka se mi, es ist mir zum Erbrechen, es ekelt mich, Rez.- C.; — 3) sich erbrechen, C.
48399. vȃł, vȃla, valȗ, m. 1) die Welle, die Woge; valọ̑vi, die Wellen; morje valove žene, das Meer schlägt Wellen; — zračni val, die Luftwelle, zvočni val, die Schallwelle, Cig. (T.); — 2) das Wälzen, Cig. (T.); premikati na val, rollweise fortbewegen, Rib., BlKr.- M.; les se na val z gore spravlja, Cig. (T.); — 3) die Walze, Habd.- Mik., BlKr.- DSv.
48400. vȃłčək, -čka, m. dem. valec; 1) eine kleine Welle; — 2) ein zusammengerolltes Wülstchen: v. volne, C.; — 3) der Zwerg, Fr.- C.; — 4) vȃlček, der Walzer (ples), nk.; (po nem.).

   47.801 47.901 48.001 48.101 48.201 48.301 48.401 48.501 48.601 48.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani