Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (4.801-4.900)

  1. zgolȃjsati, -am, vb. pf. abschaben, abwetzen, SlN.
  2. zgȏłč, m. = zgovor, die Besprechung: na z. kam iti, C.
  3. zgółčati, -ím, vb. pf. z. si, anfangen zu sprechen, Zora; — z. si, sich besprechen, C.
  4. zgołčávati, -am, vb. impf. sprechen, sich besprechen, ogr.- M.; z. s kom, ogr.- Let.; z. si s kom, sich besprechen, ein Gespräch haben, ogr.- Mik.
  5. zgọ̀lj, adv. lediglich, lauter, einzig und allein; zgolj iz sebičnosti kaj storiti; — tudi: zgòlj.
  6. zgọ́ljən, -ljna, adj. lauter: zgoljna nesebičnost, Erj. (Izb. sp.); same zgoljne kosti, SlN.; durchgängig, h. t.- Cig. (T.).
  7. zgolopáłčiti, -pȃłčim, vb. pf. zusammenpfuschen, Glas.
  8. zgoməzljáti, -ȃm, vb. pf. aufwimmeln, Z.; — ( nam. vzg-).
  9. 1. zgomíliti, -ı̑lim, vb. pf. zusammenhäufen, Lašče- Levst. (M.).
  10. 2. zgomíliti, -ı̑lim, vb. pf. herabnehmend anhäufen: z. kaj z voza, Lašče- Levst. (M.).
  11. zgomoljíti, -ím, vb. pf. in Klumpen zusammenbringen, C.
  12. 1. zgòn, zgǫ́na, m. = kraj, kamor se živina zganja, Nov.
  13. 2. zgọ̑n, m., GBrda, jvzhŠt. i. dr., pogl. zvon.
  14. zgoníšče, n. = zgon: ko bi se ljudje ne ženili, svet bi se izpremenil v cigansko zgonišče, LjZv.
  15. 1. zgóniti, -gǫ́nim, vb. pf. durch Treiben zusammenbringen, zusammentreiben, Z., Dol.
  16. 2. zgóniti, -gǫ́nim, vb. pf. aufjagen: divjačino z., Cig.; — ( nam. vzg-).
  17. zgǫ̑nka, f. das Räthsel, ogr.- C.
  18. zgonobíti, -ím, vb. pf. zugrunde richten, Z.
  19. zgǫ̑nt, -ı̑, f. das Spaltstück eines Holzblockes: hlodek se razkolje na kake 4 zgonti, Loški Potok ( Dol.).
  20. zgòr, -góra, m. der Brand (im Weingarten, beim Getreide), Hal.- C.
  21. zgọ̑r, I. adv. = zgoraj, Cig., Jan.; — II. praep. c. gen. oberhalb: zgor vasi, Levst. (M.).
  22. zgóra, adv. = zgoraj, M., C.; od zgora, von oben herab, ogr.- C.
  23. zgórah, adv. = zgoraj, M., Danj.- Mik.
  24. zgóraj, adv. oberhalb; od zgoraj, von oben; od zgoraj, ( nav. odzgoraj) oberhalb; od z. in od spodaj, oben und unten.
  25. zgọ̑ranji, adj. = zgornji, Mur., ogr.- C.; od zgoranjega konca do zdolanjega, Trub.
  26. zgọ̑rəc, -rca, m. der von oben, von den Bergen wehende Wind, der obere Wind, ( opp. zdolec), Cig., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), Valj. (Rad); in gewissen Gegenden: der Ostwind, Prip.- Mik.
  27. zgorẹlína, f. das Verbrennungsproduct, Cig. (T.).
  28. zgorẹ̑nje, n. die Verbrennung, Cig. (T.).
  29. zgorẹ́ti, -ím, vb. pf. vom Feuer verzehrt werden, verbrennen; hiša je zgorela, vse mu je zgorelo.
  30. zgorljìv, -íva, adj. verbrennlich, Cig., Jan., Cig. (T.).
  31. zgorljívost, f. die Verbrennlichkeit, Cig. (T.).
  32. zgornják, m. = zgornji veter, der obere Wind, Cig.; ( der Westwind, Guts.- Mur., Cig.).
  33. zgornjesklẹ̑dičən, -čna, adj. oberschalig: zgornjeskledična tehtnica, eine oberschalige Wage, DZ.
  34. zgọ̑rnji, adj. der obere; zgornja in spodja čeljust; zgornji, spodnji del; zgornja hiša, das Obergeschoss, Cig., Jan.
  35. zgọ̑rnjica, f. das Obergeschoss, Mur.- Cig., Jan.; on je navadno spal v zgornjici, in tudi tatje ga niso slutili v kleti, LjZv.
  36. zgọ̑rnjik, m. = zgornjak, Mur.
  37. zgǫ̑stək, -stka, m. etwas Verdicktes: die Essenz, Vrtov.- C.
  38. zgostı̑təv, -tve, f. die Verdichtung, die Condensation, die Concentration ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.).
  39. zgostíti, -ím, vb. pf. verdichten, eindicken, condensieren; z. se, dicht, dick werden, sich verdichten, sich verdicken, sich condensieren; kri se je zgostila.
  40. zgostljìv, -íva, adj. condensierbar, coercibel ( chem.), Jan., Cig. (T.).
  41. zgoščálọ, n. das Verdichtungsmittel, Cig.
  42. zgǫ́ščanje, n. das Verdichten, das Verdicken, das Condensieren, Cig., Cig. (T.), nk.; z. zraka, die Luftverdichtung, Cig. (T.).
  43. zgǫ́ščati, -am, vb. impf. ad zgostiti, Cig., Cig. (T.), nk.
  44. zgoščávati, -am, vb. impf. = zgoščati, zgoščevati, Cig., Cig. (T.).
  45. zgoščénje, n. die Verdichtung, Cig.
  46. zgoščevȃnje, n. = zgoščanje: z. hlapov in par, Sen. (Fiz.).
  47. zgoščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zgostiti.
  48. zgotȃvljati, -am, vb. impf. ad zgotoviti; verfertigen: iz rogov se glavniki zgotavljajo, ogr.- Valj. (Rad).
  49. zgotovílọ, n. die Herstellung, Levst. (Cest.).
  50. zgotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. verfertigen, ausfertigen, Cig., DZ.; imenik z., eine Liste anfertigen, Levst. (Nauk); — prim. izgotoviti.
  51. zgovȃrjati se, -am se, vb. impf. ad zgovoriti se; ein Gespräch führen, sich besprechen, Jap.- C.; z. se s kom, Fr.- C.; (= z. si, ogr.- Valj. [Rad]).
  52. zgovẹ́dən, -dna, adj. pfiffig: z. na vse, C.
  53. zgọ̑vor, m. die Besprechung, das Gespräch, Meg., Dalm.; — z. imeti s kom, Dalm.; — die Verabredung, Slom.- C.; z. (= zaveza) s peklom, Dalm.
  54. zgovǫ́rən, -rna, adj. gesprächig, redelustig; z. človek; vino človeka zgovornega dela; — beredt, eloquent, Mur., Jarn.- Cig., Jan., nk.; — tudi: zgọ̑vorən, zgovórən, Valj. (Rad).
  55. zgovoríti se, -ím se, vb. pf. sich besprechen, sich verabreden.
  56. zgovorljìv, -íva, adj. gesprächig, redselig, Jan., Št.; — beredsam, eloquent, Jan., Cig.
  57. zgovorljívost, f. die Redseligkeit, Cig.
  58. zgovǫ́rnost, f. die Gesprächigkeit, die Redseligkeit; — die Beredsamkeit, die Wohlredenheit, Mur., V.-Cig., Jan., nk.
  59. zgrȃbək, -bka, m. das Zusammengerechte: ein niederer Haufe Heu: zgrabke delajo, kadar je seno še malo suho, Dol.; der Schoberfleck: z. narediti, Cig., Gor.
  60. 1. zgrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) zusammenrechen; mrvo, slamo z. na kup; — 2) unsanft, hastig ergreifen, packen; jastreb je pišče zgrabil s kremplji; zgrabili so tatu in ga odpeljali; — z. se, einander packen, handgemein werden; psa sta se zgrabila; vojski se zgrabita; — zgrabi me jeza, bolezen, der Zorn, eine Krankheit erfasst mich.
  61. 2. zgrábiti, -grȃbim, vb. pf. herabrechen, wegrechen.
  62. zgrábljati, -am, vb. impf. ad 1., 2. zgrabiti.
  63. zgrabljávati, -am, vb. impf. zusammenrechen, Levst. (Cest.).
  64. zgrabljenína, f. mit dem Rechen Zusammengerafftes, Cig.
  65. zgrabljìv, -íva, adj. 1) räuberisch, Mur., Cig.; zgrabljivi volkovi, reißende Wölfe, Mur., Jap. (Sv. p.), ogr.- Valj. (Rad); zgrabljiva zverina, das Raubthier, Levst. (Nauk); — 2) packend ( stil.), Cig. (T.).
  66. zgrabljı̑vəc, -vca, m. der Räuber, ogr.- M., Let.
  67. zgrabljívost, f. die Raubgier, Cig.
  68. zgrabnína, f. der Ergreiferlohn, Cig.
  69. zgrȃda, f. das Gebäude, das Bauwerk, DZ., Zora, LjZv.; — hs.
  70. zgradarína, f. die Gebäudesteuer, Levst. (Nauk).
  71. zgrȃdba, f. das Bauen, der Bau, das Gebäude, nk.; — prim. zgraditi.
  72. zgradíti, -ím, vb. pf. aufbauen, nk.; cerkev, hišo z., ogr.- C.; — schaffen: jezik z., Vrt.; jezikoslovni, brez potrebe zgrajeni nestvori, Levst. (Nauk); — hs.
  73. zgrȃja, f. 1) das Aufbauen ( z. B. eines Haufes), ogr.- C.; — 2) das Zaunmaterial, das Gehegematerial, SlGor.- C.; — der geflochtene Zaun, C.
  74. zgrȃžati se, -am se, vb. impf. ad zgroziti se; öfter erschaudern, Zv., Zora, Erj. (Som.).
  75. zgȓba, f. 1) die Runzel, C.; — 2) der Hockstand: v zgrbi stati, Telov.
  76. zgrbáčiti, -ȃčim, vb. pf. = zgrbančiti, Mur.
  77. zgrbančenína, f. etwas Zusammengeschrumpftes, C.
  78. zgrbánčiti, -ȃnčim, vb. pf. faltig, runzelig machen, knüllen; čelo z., die Stirne runzeln; z. se, runzelig werden; čelo se mu je zgrbančilo; koža se mi je zgrbančila, zgrbančeno lice, ein runzeliges Gesicht; zgrbančen, zusammengeschrumpft.
  79. zgrbanína, f. = zgrbančenina, C.
  80. zgrbástiti, -ȃstim, vb. pf. zgrbaščen, gekrümmt; zgrbaščen hodim in silno priklonjen, Trub.
  81. zgŕbati, -gȓbam, vb. pf. = zgrbiti 1), Cig., Jan.; zgrban, runzelig, Cig.
  82. zgrbávščiti, -ȃvščim, vb. pf. = zgrbančiti, Levst. (Zb. sp.).
  83. zgŕbiti, -gȓbim, vb. pf. 1) faltig, runzelig machen, Dict., Cig., Jan., C.; z. čelo, Cig., C.; zgrbljen, runzelig, gefurcht, Cig., Jan.; zgrbljeno obličje, Jsvkr.; Moje ročice bele So vse zgrbljene, trde, Npes.-K.; z. se, einschrumpfen, sich zusammenrunzeln, Cig., Jan.; — 2) krümmen, Jan.; zgrbljen, gebückt, gebeugt, Jan.; zgrbljen hodim, Cig., Dalm.; z. se = na kup zlesti, Cig.
  84. zgrbljenína, f. die Schrunde, Cig.
  85. zgrbljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zgrbiti, Dict.
  86. zgŕbniti, -gȓbnem, vb. pf. = zgrbančiti, Dict.
  87. zgŕčiti se, -im se, vb. pf. zu einem Knorren werden, knorrig werden, Cig.
  88. zgȓda, adv. = z (iz) grda, mit Schlimmem, nk.
  89. zgrdíti se, -í se, vb. pf. zgrdi se, es ekelt an: Lisici se zgrdilo je Meseno hrano jesti, Danj. (Posv. p.).
  90. 1. zgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad 1. zgrebsti, zusammenscharren, Cig.
  91. 2. zgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad 2) zgrebsti; herabscharren, Cig.
  92. 3. zgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad 3) zgrebsti; aufscharren, Cig., — ( nam. vzg-).
  93. zgrebenẹ́ti, -ím, vb. pf. runzelig werden: repa, redkev zgrebeni, jvzhŠt.
  94. zgrę̑bki, m. pl. Zusammengescharrtes, C.
  95. 1. zgrébsti, -grébem, vb. pf. zusammenscharren; na kup z., erscharren, Cig.
  96. 2. zgrébsti, -grébem, vb. pf. herabscharren ( prim. 2. zgrebati).
  97. 3. zgrébsti, -grébem, vb. pf. aufscharren, Cig.
  98. zgrenẹ́ti, -ím, vb. pf. verherben, erherben, Cig.
  99. zgreníti, -ím, vb. pf. verbittern, vergällen, Cig., Jan.
  100. zgrenobíti, -ím, vb. pf. = zgreniti, V.-Cig.

   4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA