Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (47.501-47.600)

  1. tromár, -rja, m. die Nelke (dianthus), Jan., Z., Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. tremur.
  2. trǫ̑mba, f. 1) die Trompete, Cig., C.; dober dušni pastir je grmeča tromba grešnikom, Slom.; — 2) die Wasserröhre, C.; — das Brunnenrohr, Rez.- C., Vrtov. (Km. k.); — die Pumpe, Cig., Nov.; — 3) das Stiefelrohr, Rez.- C.; — 4) ein hölzerner Mörser, C.; — 5) morska, peščena t., die Wasser-, Sandhose, Jan. (H.); pogl. troba 3); — prim. it. tromba, die Trompete, die Wasserpumpe.
  3. 4. tròp, trópa, m. = 2. trap, SlGor.- C., Z.
  4. tropár, -rja, m. der Besitzer einer Schafherde, Bes.
  5. tropáti, -ȃm, vb. impf. = trepati, schlagen, klopfen, C., Z.
  6. trǫ̑s, m. 1) das Beben, Blc.-C.; — 2) trosi so klična zrnca, po katerih se množe tajnocvetke, die Keimkörner, die Sporen, Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
  7. trǫ̑sək, -ska, m. dem. tros; = klično zrnce, das Keimkorn, troski, die Sporen, Zv.
  8. trǫ́siti, -im, vb. impf. 1) streuen, ausstreuen; cvetje t.; gnoj t. po njivi; — denar t., Geld ausstreuen, verzetteln; — 2) = tresti, erschüttern, schütteln, Mur., vzhŠt., ogr.; — t. se, zittern, Mur., Npes.-Vraz, vzhŠt., ogr.
  9. trǫ̑sk, m. 1) = troska 3), die Hügelerdbeere, Met.; — 2) pl. troski, die Schmalz- oder Butterhefe, vzhŠt., jvzhŠt.
  10. trǫ̑ska, f. 1) der Bodensatz, die Hefe, Guts.- Cig., Mur., Jan., C.; bes. die Schmalzhefe, Savinska dol.; — das Schmalzmus (= maselnik), Luče, Rogatska ok. ( Št.)- Erj. (Torb.); — 2) die Schlacke, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); ( hs.); — 3) die Hügelerdbeere (fragaria collina), Erj. (Rok.); tudi: die hochstengelige Erdbeere (fragaria elatior), Medv. (Rok.), Erj. (Torb.).
  11. trǫ̑skəv, -kve, f. 1) der Hammerschlag, die Schmiedeschlacken, V.-Cig.; — der Splitter, Jan.; coll. Splitter ( min.), Cig. (T.); — 2) = maselnik, das Schmalzmus, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. troska 1).
  12. trǫ̑skva, f. 1) der Hammerschlag, die Schmiedeschlacken, V.-Cig.; — 2) die Schmalztreber, Št.- Cig., Rib.- M., Valj. (Rad); — die Öltreber, V.-Cig., Rib.- M.; — 3) der Pröpstling (fragaria vesca hortensis), Erj. (Torb.).
  13. trǫ̑snica, f. = trosocvetka, Zv.
  14. trosocvẹ̑tka, f. trosocvetke, die Sporenpflanzen, Cig. (T.), Tuš. (R.).
  15. trošák, m. die Schar: t. rac, LjZv.
  16. troščína, f. ein Trebertheilchen, C.; pl. troščine, die Treber: z. B. die Honigtreber, die Wachstreber, Mur., C.; vosek in troščine, Danj. (Posv. p.).
  17. troščı̑nje, n. coll. die Treber ( z. B. von gepresstem Obst), C.
  18. 1. trǫ́šenje, n. das Zerstreuen.
  19. trošilíšče, n. der Verbrauchsort, der Consumort, DZ.
  20. troškovník, m. das Kostenverzeichnis, Cig. (T.), DZ.
  21. trošník, m. der Zehrer, Guts.- Cig.
  22. 1. trǫ̑t, m. 1) die Drohne, die Brutbiene; — 2) der Schmarotzer, der Parasit, Gor.- Mik.
  23. trota, f. die Trud, Jan.; — iz nem.
  24. trǫ̑tar, -rja, m. der Schmarotzer, der Parasit, Jan. (H.).
  25. trotáriti, -ȃrim, vb. impf. als ungebetener Gast schmarotzen, Polj.; — prim. 1. trot 2).
  26. trǫ́titi, -im, vb. impf. schmarotzen, Gor.- Mik.
  27. trǫ̑tnat, adj., vzhŠt.- C., pogl. trodnat.
  28. trováti, trújem, vb. impf. vergiften, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.), BlKr.; — narodu dušo in telo t., Zv.
  29. trovílọ, n. 1) das Gift, der Giftstoff, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.), BlKr.; — 2) betäubender Fischköder, Jan., BlKr.- Let.
  30. tŕpati, -am, vb. impf. stopfen: Cig.; z jedmi t. želodec, ZgD.; — hs.
  31. trpẹljìv, adj. = trpen, passiv, Vrt., Levst. (Zb. sp.); — stsl.
  32. tŕpən, -pna, adj. leidend, passiv, Cig., nk.; trpna oblika, die Passivform, Levst. (Sl. Spr.), nk.; trpni upor, der passive Widerstand, Erj. (Izb. sp.).
  33. trpẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) leiden; pri delu mnogo t.; t. lakoto, žejo; škodo, krivico t.; t. pri čem, bei einer Sache zu kurz kommen; iz svojega t., aus seinem Sacke bestreiten; stroške bom jaz trpel, die Kosten werde ich tragen; — ertragen; vse voljno t.; sich gefallen lassen; tega ne trpim; sitneža ne trpim poleg sebe; vertragen; želodec mi ne trpi te jedi; — 2) sich halten, dauerhaft sein, dauern; dolgo t.; ta obleka me trpi dolgo, ich trage dieses Kleid lange; denar me ne trpi dolgo, ich habe das Geld nicht lange (= ich verbrauche es schnell); — trpeč, dauerhaft, Dict., Cig., Jan.; — 3) dauern, währen, anhalten; vse le nekoliko časa trpi; nekatera bolezen dolgo trpi.
  34. tȓpež, m. 1) das Leiden, Z.; krpež trpež kočo obdržava, Npreg.- Kr.; krpež in trpež pol sveta držita, DSv.; — 2) die Dauer; hrastov les je za trpež, BlKr.- Let.; reč ni za trpež, Cig., Notr.; kratkega trpeža biti, Cig., jvzhŠt.; za trpež kaj narediti, Cig.; — tudi tȓpež, -ę́ža, trpèž, -ę́ža.
  35. trpę́žnost, f. die Dauerhaftigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), jvzhŠt.
  36. trplję́nəc, -nca, m. der Leidende, der Dulder, M., Z.
  37. tȓs, m. 1) der Weinstock; obrezati, okopati t.; — 2) der Krautstengel, der Strunk, Hrušica (Ist.), GBrda- Erj. (Torb.); — 3) der entkörnte Maiskolben, Kras- Erj. (Torb.); — 4) nam. trst, das Rohr, das Schilfrohr, C., Dol.; — prim. it. torso, Strunk, Štrek. (Arch. XII. 471.).
  38. tŕsən, -sna, adj. 1) Reben-; tȓsnọ perje; — 2) zähe: meso je trsno, t. j. pusto in trdo, Trnovo v Gozdu- Erj. (Torb.); trsna in žilava koža, LjZv.; — sehnig, Erj. (Min.).
  39. tȓsje, n. coll. die Weinstöcke, die Rebenpflanzung, der Weingarten, Cig., Št.; t. zasaditi, v t. iti, v trsju delati, Št.; — trsjè, kajk.- Valj. (Rad).
  40. trskà, f. = treska; 1) der Holzspan, der Lichtspan; — 2) der Stockfisch, Erj. (Ž.).
  41. tȓsov, adj. Reben-, Cig., Jan.; t. les, das Rebenholz, Cig.
  42. trsovína, f. das Rebenholz, Hal.- C.; — das Rebenlaub, Hal.- C.
  43. tȓstnica, f. der Rohrsänger, der Teichsänger (sylvia arundinacea), Cig., Frey. (F.), Erj. (Z.).
  44. trstovı̑nke, f. pl. = ogrlice iz trstja, die Panflöte, Dol.
  45. tr̀š, tŕša, m. 1) der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., Gor.; trše iztrebiti, SlN.; — der Stamm, Mur., Gor.; — = bukev, kateri so veje obsekane, Idrija; drži se kakor bukov trš, Zv.; — pravi t. je, er ist ein wahrer Klotz, Cig.; — 2) ein verkrüppelter, im Wachsen zurückgebliebener, strauchartiger Baum, C., Svet. (Rok.); s smrekovim tršem dimnik ometati, Vod. (Izb. sp.); — der Strauch, Ben.- Kl.; — 3) der Rebenkopf, Mariborska ok.- C.; — 4) der Rumpf des menschlichen Körpers, Mur., V.-Cig.; — 5) die Buche, Črni Vrh- M.; die Rothbuche, Notr.- Cig.
  46. tŕšast, adj. 1) stämmig, untersetzt, Cig., M., Svet. (Rok.), GBrda; — 2) buschig: tršasto drevo, M.; — struppig: tršasta živina, kadar ji dlaka po koncu stoji, Svet. (Rok.).
  47. tršàt, -áta, adj. untersetzt; tršat človek; — vierschrötig, plump, Cig.
  48. tŕšati, -ím, vb. impf. z očmi v koga t., jemanden bestieren, Cig.
  49. tršátost, f. die Untersetztheit, Cig.
  50. tŕšav, adj. 1) im Wachsen zurückgeblieben, zwerghaft: tršav grm, tršavo grmovje slabo raste, C.; — tršavo govedo, Z.; — 2) buschig: tršav je trs, ako niso mladike lepo otrebljene, C.; — struppig: kokoš se od mraza tršavo drži, Mariborska ok.- C.
  51. trščẹ̑la, f. 1) das Röhrchen zum Heben einer Flüssigkeit aus einem Fasse, C.; — 2) = piščalka, C.; — 3) = der Federkiel, C.
  52. tršə̀lj, -šljà, m. = trš, ein verkrümmter Baum, Svet. (Rok.); — ein im Wachsen zurückgebliebenes Thier, Kamnik.
  53. tŕta, f. 1) eine biegsame, gedrehte Ruthe, die Wiede; šel je v brezovo goščo trto rezat, da bi zvezal butaro, Jurč.; — iz trte kaj izviti = vom Zaune brechen; izgovor je dober, če je tudi iz trte izvit; mora biti, da bi se imelo iz trte izviti, Met.; — t. smokev, ein Kranz Feigen, C.; — 2) (vinska) t., die Weinrebe; trta je obrodila; — 3) kozja t., das Geißblatt (lonicera caprifolium), Nov.- C.; tudi: mrtva t., Gor.
  54. tŕtast, adj. 1) rebenartig, rankig, Cig.; — 2) zähe, Cig.; trtasto meso, Cig.; trtasta koža, C.
  55. tŕtičən, -čna, adj. zum Steißbein gehörig: trtična vretenca, trtični živec, Erj. (Som.).
  56. tŕtovina, f. 1) das Rebenholz, (trtovna) Vrtov. (Vin.); — 2) das Rebenlaub, M.
  57. trȗd, m. die Mühe; die Bemühung; brez truda, mühelos.
  58. trȗdba, f. die Bemühung, Levst. (Nauk), LjZv., Valj. (Rad).
  59. trudíłən, -łna, adj. ermüdend, Levst. (Zb. sp.), nk.
  60. trúditi, trȗdim, vb. impf. 1) abmüden, ermüden ( trans.); kako dolgo boš še trudil mojo potrpežljivost? Škrinj.; usmiljenje božje t., Jap. (Prid.); — t. se, sich abmüden, sich abmühen, sich bemühen; t. se za kako reč; zastonj se t.; — 2) t. se, in Geburtswehen liegen, Npes.-Vraz.
  61. trudóta, f. die Mattigkeit, vzhŠt.- C.
  62. trúga, f. die Truhe; mrtvaška truga; — der Hund ( mont.), Frey. (Rok.); — iz nem.
  63. trȗp, m. 1) der Rumpf, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- Valj. (Rad), Erj. (Som.); vaje s trupom, Rumpfübungen, Telov.; — der Körper, Jarn., ogr.- Mik.; bes. der todte Körper, die Leiche, Jarn., Bes., Nov.; — 2) der Baumklotz, Cig.; — ein Felsblock, Cig., C.; — der Schaft einer Säule, Cig. (T.), DZ.; — der Schiffsrumpf, DZ.
  64. trúpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) zerbrechen, zerstören, BlKr.; t. zid, Rez.- C.; — 2) klopfen, ogr.- M.; t. na vrata, ogr.- C.; hämmern: Oj v gradu pa že trupljejo, Npes.-Schein.
  65. trúpiti, -im, vb. impf. zerklopfen, zerbröckeln, Jan., C.; — schlagen, Jarn.
  66. trúskati, -am, vb. impf. poltern, Jarn.- C.; — krachen, Jan.; — mit Geräusch fressen: svinje želod truskajo, C.; — mit Geräusch schlagen, Jarn.; mit Geräusch zerbrechen, C.
  67. trȗšar, -rja, m. der Truchsess, Meg., Jan., Hip. (Orb.); der Speisenträger, Dict., Trub.; = človek, ki pri gostiji jedi na mizo nosi, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — prim. nem. Truchsess, kor.-nem. truxner.
  68. 1. trúšati, -am, vb. impf. füttern, ätzen, Meg., Mur.; otroke, bolnike t., C.
  69. 2. trúšati, -am, vb. impf. mit den Hörnern stoßen: ovce in koze se trušajo, C.
  70. 2. trȗšč, m. = trušar ( nam. trušič?), vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  71. truščíti, -ím, vb. impf. lärmen, C.; dobrovoljci truščijo, C.; Zastonj krivoverci truščijo, Slom.; — trúščiti, = hrustati: kruh t., BlKr.
  72. trúta, f. 1) = mora, der Alp, Z.; — na duri kravjega hleva se mora trutino znamenje narediti, da truta ne pride krav sesat, Kres; — 2) die große Maßliebe (chrysanthemum leucanthemum), vzhŠt.
  73. trútika, f. = truta 2), vzhŠt.- C.
  74. tružẹ̑la, f. die Zimmermannslade, Fr.- C.
  75. trȗžnica, f. 1) ein Kasten mit Abtheilungen, Blc.-C.; — 2) das Bahrtuch, C.; — 3) eine Brettergattung, vzhŠt.- C.
  76. tržína, f. = tržnina, das Standgeld, DZkr.
  77. tržíšče, n. der Marktplatz, Mur., Cig., Jan.; — der Handelsplatz, Cig. (T.).
  78. tŕžiti, -im, vb. impf. Handel treiben, handeln, s sadjem, z žitom t.; ali dobro tržite danes? geht das Geschäft heute gut?
  79. tržnína, f. der Marktzoll, Cig., C.; das Standgeld, C.
  80. túcat, m. dvanajsterica, das Dutzend; — iz nem.
  81. 2. tȗckati, -am, vb. impf. = tučkati: Mačka je miško tuckala, Npes.-Vraz.
  82. túča, f. das Fett, Mur., Cig., Danj.- M., vzhŠt.
  83. túčən, -čna, adj. fett, Habd.- Mik., Mur., Cig., Danj.- M., vzhŠt.; tučno meso, SlGor.; tučna nedelja, der Faschingssonntag, C.; tučen svet, geiler Boden, Cig.
  84. tȗčkati, -am, vb. impf. zerquetschen, C.; ( nam. tolčkati?).
  85. túčnost, f. die Geile ( z. B. vom Boden), Cig.
  86. 2. tȗdi, adv. soeben, kürzlich, C., Rib.- Mik.; pogl. 2. todi, otodi.
  87. 2. túhtati, -am, vb. impf. 1) das Feuer dämpfen, löschen, Fr.- C.; — (den Zorn) besänftigen, C.; t. se, sich (im Zorne) mäßigen, C.; — 2) geheim halten, zu vertuschen suchen, Hal.- C.
  88. tȗj, túja, adj. fremd; t. človek; na tuje iti, na tujem biti, in die Fremde gehen, in der Fremde sein; s tujo roko je lahko gade loviti, Zv.; človek od tega nima ničesar nego tujo jezo, Jurč.; entfremdet: tuj česa: Očine tuj, po svetu gnan, Levst. (Zb. sp.).
  89. tujȃd, f. fremdes Zeug, Fr.- C.; fremdes Gezücht, SlN.- C.
  90. tújati, -am, vb. impf. otroka t., ein Kind einwiegen, einschläfern, C.; ( prim. kar se pri zibanju poje: haj tuja haj!).
  91. tújče, -eta, n. der Fremdling ( zaničlj.), Kos.
  92. tujčevȃnje, n. 1) das Fremdsein: izraelski narod ob času (p)tujčevanja, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) die Fremdsucht, Cig.
  93. tújčiti, -im, vb. impf. 1) fremd machen, entfremden, Jan.; entnationalisieren, nk.; — 2) fremde Worte gebrauchen, Levst. (Zb. sp.).
  94. tujína, f. 1) die Fremde, fremdes Land, das Ausland, Cig., Jan., C.; — 2) das Fremde, fremdes Zeug, (tuhina) ogr.- Valj. (Rad).
  95. tujı̑nščina, f. = tujščina, tuj jezik, DSv.
  96. tujíti, -ím, vb. impf. entfremden, entnationalisieren, Jan., nk.; t. se komu, sich jemandem entfremden, DSv.; t. se od sveta, sich der Welt entfremden, Zora.
  97. tújski, adj. Fremden-, Fremdlings-, Cig., Jan.; tujska knjiga, das Fremdenbuch, Levst. (Nauk), DZkr.; — fremdlich, Cig.
  98. tȗkaj, adv. hier, da; od tukaj do tamkaj se potikati, von Ort zu Ort sich herumtreiben, Levst. (Nauk).
  99. túkast, adj. sauer: tukast obraz, M., — trüb: tukasto vreme, C., Z.
  100. 1. tȗł, -la, m. das Geheul, ogr.- C., Zora.

   47.001 47.101 47.201 47.301 47.401 47.501 47.601 47.701 47.801 47.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA