Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (47.101-47.200)

  1. tompljáti, -ȃm, vb. impf. = s tomplji zbijati, vzhŠt.- C.
  2. tóniti, tǫ́nem, vb. impf. im Sinken begriffen sein, untersinken; Peter je tonil, Trub.; — solnce tone, Zora.
  3. tǫ́nj, tǫ́nja, adj. wohlfeil, billig: tonja hrana, tonje meso, ogr.- C. ( Vest. I. 121.); jako tonje so kupili, ogr.- C.; — prim. zastonj in stsl. tunje.
  4. 1. tǫ̑nja, f. eine tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, C., vzhŠt.; — die Wasserlache, Jan.; — der Sumpf, Mik.
  5. 2. tǫ́njav, adj. tonjava pšenica t. j. zrnja drobnega in kakor požganega, BlKr.
  6. tǫ̑njka, f. der Wassertümpel, jvzhŠt.
  7. tonǫ́ka, adv. = tonoj, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  8. toonǫ́j, adv. = ondan, neulich, Fr.- C.; (iz: to ono).
  9. tòp, tǫ́pa, m. die Kanone; — po hs. iz tur.
  10. tòp, tópa (topà), adj. stumpf; top nož; Kako bom jaz sekal, Ko je kosa topa, Npes.-Schein.; — top kot, ein stumpfer Winkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — stumpfsinnig, unempfindlich: top človek, Zilj.- Jarn. (Rok.), Zv.; topa vest, C.; dumm, C.
  11. tópa, f. = neumna deklina, vzhŠt.
  12. tópast, adj. stumpf, Dict.; — stumpfsinnig, C., Z.; t. kmetski fant, Jurč.
  13. tópək, -pka, adj. schmelzbar, auflöslich, h. t.- Cig. (T.).
  14. topíłən, -łna, adj. zum Schmelzen dienend, Schmelz-: topı̑łnọ orodje, das Schmelzwerkzeug, Cig.
  15. topı̑łnica, f. die Schmelzhütte, Cig., Jan., C., Erj. (Min.), DZ.
  16. topı̑łnik, m. der Schmelztiegel, Cig., Jan.
  17. topílọ, n. 1) das Lösungsmittel ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) das Schmelzen: baker prvega topila, Kupfer erster Schmelzung, DZ.; der Fluss ( chem.), Jan., Cig. (T.).
  18. topı̑łstvọ, n. die Schmelzkunst, Jan. (H.).
  19. 1. topíšče, n. der Schmelzherd, Jan. (H.).
  20. 1. topíti, -ím, vb. impf. 1) wärmen, ogr.- C.; mleko t., t. j. v peč dejati gret, da se hitreje smetana naredi: topljeno mleko, Gor., jvzhŠt.; — 2) schmelzen, zerlassen; vosek, svinec, železo t.; — ( pren.) Srce mi žalost zdaj topi, Npes.-K.; žalost je nadloga, katera srce topi, Kast.; srce se topi od žalosti; — = mehčati ( gramm.): topljena izreka, topljeni soglasnik ( n. pr. nj, lj), C., Cv.; — 3) t. se: topi se mi, es verdrießt mich, Št.- C.; topi se ji iti prat, Savinska dol.
  21. 2. topíti, -ím, vb. impf. 1) senken, eintauchen; t. se, sinken, untersinken; solnce se v zahod topi, Zv.; — 2) schwächen: zid glas topi, C.; močnejši glas topi slabejšega, Z.; — im Wachsen hindern: staro drevo topi mlado, Št.- C.; bolezni drevesa v rasti tope, Pirc; — übertreffen, verdunkeln: t. lepoto drugih, Cig.; ta topi onega, dieser sticht weit ab von jenem, Cig.
  22. topı̑vəc, -vca, m. der Schmelzer.
  23. tóplək, -ləka, m. 1) eine Art Kuchen, SlGor.- C.; — 2) der Südwind: Toplek, toplek, nam zakuri! Že prihaja sveti Juri, Ščav.- Glas.
  24. toplíca, f. 1) die Therme, Polj.; nav. pl. toplice, heiße Quellen, die Thermen; das Thermenbad; v toplice iti, ins Bad reisen; v toplicah se kopati; — 2) (po rus.) das Treibhaus, Cig., Jan., Cig. (T.), LjZv.
  25. toplı̑čar, -rja, m. der Badegast in einem Thermenbade, Cig., Burg. (Rok.), SlGosp., jvzhŠt.
  26. toplína, f. die Wärme, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); taka toplina je danes! es ist heute so warm! jvzhŠt.; — die Temperatur, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.
  27. toplı̑ški, adj. Thermen-, Warmbad-; topliška voda, topliški zdravnik.
  28. toplíti, -ím, vb. impf. = greti, V.-Cig., C.; t. se = greti se, Levst. (Zb. sp.).
  29. topljénje, n. das Schmelzen.
  30. topljìv, -íva, adj. schmelzbar, Cig.
  31. topljívost, f. die Schmelzbarkeit, Cig.
  32. toplokŕvən, -vna, adj. warmblütig, Mur., Cig., Jan.; — ( fig.) heißblütig, hitzig, ogr.- M., C.; cholerisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  33. toplomèr, -mę́ra, m. das Thermometer, Mur., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
  34. toplótən, -tna, adj. Wärme-; — warm; t. zrak, laue Luft, Cig., Jan.
  35. toplótnost, f. der Wärmezustand, Sen. (Fiz.).
  36. toplotvòr, -tvǫ́ra, m. der Wärmeerzeuger, Jan. (H.).
  37. topočútən, -tna, adj. stumpfsinnig, grobsinnig, Cig.; fühllos, Zora.
  38. tópoł, -ǫ̑li, f. = topol m., Dol.; laška t., die Pyramidenpappel (populus pyramidalis), črna t., die Schwarzpappel (p. nigra), bela t., die Silberpappel (p. alba), Tuš. (R.).
  39. topolı̑nka, f. neka goba, vzhŠt.- C.
  40. topólov, adj. Pappel-; t. les; — topolova zemlja = puhla, puhličasta zemlja, C.
  41. topólovina, f. 1) das Pappelholz, Cig., Jan.; — 2) topolovína, neka trta, Št.- Erj. (Torb.); der Mehlweiß, Vrtov. (Vin.).
  42. topólovje, n. der Pappelwald, Cig., Zora.
  43. topólovka, f. 1) die Pappel, Cig.; — 2) neka užitna goba, posebno rada rastoča po topolovih gozdih, Mur., C.; — 3) der Pappelnblattkäfer (hrysomela populi), Erj. (Ž.).
  44. topolǫ̑vščica, f. = puhla zemlja, C.
  45. topǫ̑łščica, f. neka goba, der Rosspilzling, C.
  46. toporíšče, n. der Axtstiel; — der Stiel einer Haue, eines Ruders u. dgl., C.; — ima glavo na pravem toporišču = er hat den Kopf an rechter Stelle, Mur.; znam komu toporišče najti = ich weiß mit jemandem umzugehen, V.-Cig.
  47. tǫ́rati, -am, vb. impf. 1) schwer tragen, Vod. (Izb. sp.); — schleppen, Z.; — 2) kränkeln, C., Z.
  48. tǫ̑rbar, -rja, m. kdor torbe izdeluje, der Taschner.
  49. torẹ̑, adv. um diese Zeit: tore ko, sobald (toreko), Bes.
  50. 2. tórej, adv. von gleichem Werte, Gor., Dol.; tudi: torẹ̑j, za torẹ̑j (zatorẹ̀j): to vino ni torej kakor ono, Gor., Dol.
  51. toríłce, n. dem. torilo; das Schüsselchen, das Schälchen, Dict., Cig., M.; pos. lesena posodica za jedi, Svet. (Rok.), Ljub.; — die Schale bei der Wage, M.
  52. torílọ, n. eine hölzerne, halbkugelförmige Schüssel oder Schale; bes. die Schüssel, in welcher der Teig zum Laib geformt wird; die Backschüssel, Cig., Gor.; — die Käseform, Štrek.; — die Schale übhpt., Mur., Cig.; srebrno t., Ravn.; leseno t., Vod. (Izb. sp.); važno t., die Wagschale, Ravn.- Valj. (Rad).
  53. toríšče, n. die Stätte, die Stelle, Jan.; torišča nema, kamor bi glavo nagnil, C.; s torišča ne more, er kann nicht von der Stelle, C.; torišče, kjer je hram stal, Glas.; videl je mošnjo na torišču, kamor jo je bil položil, Vrt.; smrtno, bojno t., C.; našel je torišče, kjer se koplje kačec, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; — der Bauplatz, C., Z.; — das Wasserbett, Celjska ok.- C., Svet. (Rok.).
  54. tóriti, tǫ́rim, vb. impf. verstreuen, verzetteln, Mur., Jan., Mik., vzhŠt.
  55. tǫ̑rka, f. bajeslovno žensko bitje, ki hodi po noči prest, če ni motvoz snet s kolovrata, C., M., Z.
  56. tǫ̑ta, adv. = todtam, hierhin, Rož.- Kres, KrGora, vzhŠt., ogr.- C.
  57. 2. toti, conj. zwar: toti — pa, zwar — aber, ogr.- C.
  58. totȗdi, adv. = 2. tudi, todi, kurzvorher, Notr.- Cig.
  59. továrənski, adj. Fabriks-: tovarenski proizvodi, DZ.
  60. tovȃriš, m. 1) der Geselle, der Gefährte, der Genosse, der Kamerad, der Compagnon; — 2) der Brautführer; — 3) kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
  61. tovariševáti, -ȗjem, vb. impf. t. komu = za tovariša biti, Jurč.
  62. tovarišíca, f. 1) die Gefährtin, die Genossin; — 2) die Kranzjungfer, Goriš.- C., BlKr.- Let.
  63. tovȃrištvọ, n. die Gesellschaft, die Genossenschaft; vzel nas bo k sebi v nebesko tovarištvo, Trub.; menili so, on je v tovarištvu, (= pri tovariših), Trub.; ti in tvoje tovarištvo, Jurč.; on se je v tovarištvo vdal, ž njim barke delati, Dalm.; t. imeti s kom, Krelj; z nikomer tovarištva ne držati, mit niemandem Gemeinschaft haben, Dalm.; zaiti v slabo t., Cv.; doma in v tovarištvu, ogr.- Valj. (Rad).
  64. tovnǫ́, adv., vzhŠt., pogl. toonoj.
  65. tóvor, -óra, m. 1) die Saumlast; biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni (= polž); na tovor (na tovoru), t. j. kot tovor, na tovorno žival naloženo prinesti kaj, Levst. (Zb. sp.); — die Last, die Ladung, die Fracht, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 2) der Saumsattel, Habd.- Mik.
  66. tovórən, -rna, adj. Saum-, Last-, tovǫ̑rna živina, tovorni konj; — tovorna pot, der Saumweg; — tovorna ladja, das Frachtschiff, tovorni vlak, der Lastenzug, nk.
  67. tovoríti, -ím, vb. impf. 1) auf Saumthieren Lasten fortschaffen; tovorili so blago na Kranjsko, LjZv.; Saumhandel betreiben; z vinom t.; — als Saumlast aufladen, aufpacken, Guts., Cig.; — 2) als Saumlast tragen: živina tovori ali na hrbtu nosi, Dict.; — tudi: tovóriti, -ǫ̑rim.
  68. tovorı̑vka, f. ein weibliches Saumthier, Mur., Ravn., DZ.
  69. tovǫ̑rnik, * m. 1) der Saumthiertreiber, Dict.; — der Säumer; (vinski) t., der Weinhändler; — der Waarenführer, Cig., DZ.; — tudi: tovȏrnik, tovórnik, Valj. (Rad).
  70. tovǫ́rščina, f. = plača za tovorjenje, C.
  71. tovrę̑d, adv. = tored, um diese Zeit herum, vzhŠt.- C.
  72. tožáriti, -ȃrim, vb. impf. viel klagen: t. o slabi letini, LjZv.; t. koga, jemanden klagen, Processe gegen ihn führen, t. se, processieren, Processe führen.
  73. tóžba, f. die Klage; die gerichtliche Klage; tožbo podati, die Klage erheben, Cig.; tožbo pognati pred sodnika, Levst. (Pril.); = tožbo sprožiti, DZ.; pod tožbo biti, im Anklagestand sein, Cig.; tožba je ostala mrtva, der Process wurde sistiert, Ip.
  74. tǫ́žən, -žna, adj. 1) Klage-; tǫ̑žno pismo; tožni dan, der Amtstag vor dem Gerichte; — 2) = otožen, traurig, Rez.- C.; melancholisch, Cig., nk.; ( prim. tužen).
  75. toževáti, -ȗjem, vb. impf. 1) klagen, wehklagen, C., Škrinj.; tako je toževal in se ni dal potolažiti, Levst. (Zb. sp.); — 2) anklagen, Slom.; t. se processieren.
  76. tǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) klagen, jammern; t. komu svoje nadloge; vedno toži, da se mu slabo godi; — t. se, sich beklagen, jammern; t. se na kaj, na koga, über etwas, jemanden klagen; — 2) verklagen; svoje sošolce hodi tožit učitelju; — gerichtlich klagen; toži ga zaradi dolga; t. na trpež ali smrt, auf Leib und Leben klagen, V.-Cig.; t. se, processieren, Processe führen; — t. se, sich anklagen: t. se svojih grehov, C.; — 3) toži se mi, ich habe keine Lust, es verdrießt mich; toži se mi vstati, delati; nekaterim se toži samim misliti, Glas.; — ich empfinde Langeweile, Guts.- Cig., C.; danes se mi strašno toži, Kamnik- M.; — ich werde schläfrig, es schläfert mich, Cig., Polj., Tolm.; — 4) ich sehne mich: po drugih jedeh se jim toži, Ravn.- Mik.; ich vermisse schwer; toži se mi po domu, po prijateljih.
  77. tožník, m. der Kläger; brez tožnika ni sodnika, Cig.
  78. tǫ́žnost, f. die Traurigkeit, die Betrübnis, Rez.- C., nk.; — die Melancholie, M.
  79. tràb, trába, m. ein Arm des vorderen oder hinteren Wagenzwiesels, der Wagenschere, vzhŠt., BlKr.; pl. trabi, der Wagenzwiesel, die Wagenschere, Cig., vzhŠt.
  80. trȃbje, n. oni del voza, ki je vtaknjen med podvoz in med oplen, die Wagenschere, der Zwiesel: zadnje t., sprednje t., Cig., Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.), BlKr., (trabję̑, -ę̑sa, Notr.- Cig., Loški Potok- Erj. [Torb.], trobje, -esa, Rib.- Mik., trebje, -esa, Tolm.- Erj. [Torb.]).
  81. trabljáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, plaudern, Gor.; — prim. trobiti, trobuzljati.
  82. trácəlj, -clja, m. 1) die Tresse, die Borte, C.; — 2) der Halszapfen des Schweines, vzhŠt.- C.
  83. trackáti, -ȃm, vb. impf. vertröpfeln, verstreuen, Z.; — verzetteln, verschwenderisch gebrauchen, Z., Polj.
  84. tráča, f. = terača, oterač, das Handtuch, Mur., Cig., C., Met., Črni Vrh ( Notr.)- Mik., Gor.; z nekakšno tračo so kelih otirali, Burg.
  85. trȃge, f. pl. 1) die Trage; mrtvaške trage; — 2) (zaničljivo) = dolge noge, Trst. (Let.); — iz nem.
  86. trȃk, trȃka, trakȗ, m. 1) das Band, s trakom zavezati; trakovi na klobuku, na zastavi; — die Borte, C.; — t. zavleči bolnemu živinčetu (das Eiterband einziehen), Strp.; — 2) das Pfropfreis, V.-Cig., C., Gor.; — 3) der Halszapfen des Schweines, C.; — 4) der Strahl, Mur., Guts.- Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.), Sen. (Fiz.); solnce strelja zlate trake, ogr.- Valj. (Rad); pusti eden trak svoje svetlosti v mojo dušo! ogr.- Valj. (Rad); solnčni t., Zv.; — 5) živi t., der Bandwurm, Z.
  87. trákana, f. kozje ime, Krn, Bača- Erj. (Torb.).
  88. trȃkast, adj. 1) bandähnlich, Band-, Cig.; bandförmig gestreift, Cig.; trakasta mavrica, Trst. (Let.); — 2) trakasta svinja (mit einem Halszapfen), C.; — 3) strahlig, Cig. (T.).
  89. trákəlj, -klja, m. 1) die Quaste, C.; — das Stockband, vzhŠt.- C.; — 2) der Halszipfel bei Schweinen, Ziegen, Schafen, Z., Valj. (Rad); — 3) ein hervorragender Balken an Gebäuden, der Stichbalken, Jan., Jap. (Sv. p.).
  90. trȃm, trȃma, tramȗ, m. der Tram, der Tragbalken, der Balken; — iz nem.
  91. trȃmpuž, m. ein plumper, dicker Mensch, Z., Štrek.
  92. 2. tràp, trápa, m. der Dummkopf, der Tölpel; — trape loviti, dumme Wege wandeln, zwecklos umhergehen, Kr.; menda ga vrag moti, da v taki zimi trape lovi po grmovju, Jurč.; — prim. 2. trep.
  93. tràp, trȃpi, f. = trabje, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); trȃp, -ı̑: zadnja, prednja trap, Hal.- C., Gor.- Valj. (Rad).
  94. trápa, f. 1) die Trappe, Mur.; die Zwergtrappe (otis tetrax), Frey. (F.); — 2) eine dumme Person; zaljubljene trape, LjZv.; — die Thorheit: t. iz njega gleda, Ravn.
  95. trapáriti, -ȃrim, vb. impf. faseln, irre reden, Cig.; — zwecklos herumgehen, Dol.
  96. trapáti, -ȃm, vb. impf. 1) närrisch, tölpelhaft sein, M.; malo trapa, er ist nicht recht bei Verstande, Gor.; — 2) herumirren, Cig., C.; — 3) narren, zum Besten haben: t. koga, Cig., Gor.- M., C.; (s komedijami) so kratkočasili, strašili in trapali izurjeni glumci preprosto ljudstvo, LjZv.; t. koga 1. dan aprila, Navr. (Let.).
  97. trapíca, f. die Thörin, die Närrin, Cig., Jan., Zora.
  98. trapílọ, n. 1) das Marterwerkzeug, die Folter, Cig., C., LjZv.; — 2) die Marter, Jan.
  99. 1. trápiti, trȃpim, vb. impf. quälen, martern, Habd.- Mik., Mur., Cig. (T.), ogr.- C., Mik.; trapljen od nečistih duhov, Trub.; muke nas trapijo, C.; glad me trapi, C.; zob me je trapil vso noč, Kras- Erj. (Torb.); bolezen me trapi, Svet. (Rok.); svoje telo t., seinen Leib abtödten, kasteien, C.; svetci so svoje telo trapili, C.
  100. 2. trápiti, -im, vb. impf. 1) = trapati 3), zum Besten haben, narren, M., Gor.; — nalašč se trapi, er lässt sich zum Narren gebrauchen, V.-Cig.; — 2) närrisch sein, V.-Cig.

   46.601 46.701 46.801 46.901 47.001 47.101 47.201 47.301 47.401 47.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA