z (4.701-4.800)

4701. zę́zniti, zę̑znem, vb. pf. eine hinkende Bewegung machen, Z.
4702. zgábiti se, -gȃbi se, vb. pf. Ekel erregen, Jan. (H.).
4703. zgȃga, f., Cig., Mur., C.; pogl. izgaga.
4704. zgȃjati se, -am se, vb. impf. ad zgoditi se; zu geschehen pflegen, Z., Trst. (Let.); nesreče se zgajajo, Erj. (Min.).
4705. zganjalíšče, n. der Auftriebplatz, DZ.
4706. 1. zgȃnjati, -am, vb. impf. ad 1. zgnati; zusammentreiben; živino na senjmišče z.
4707. 2. zgȃnjati, -am, vb. impf. ad 3. zgnati; aufjagen, auftreiben, divjačino z., iz postelje koga z., Cig.; — ( nam. vzg-).
4708. zganjȃvəc, -vca, m. z. oblakov, der Wolkensammler, Cig.
4709. zgȃravica, f. = izgaga, Habd.- Mik.; z. me dere, C.; — ( nam. izg-).
4710. zgȃrjavica, f. = zgaravica, C.
4711. zgátiti, -im, vb. pf. zusammenstopfen, einstopfen, Jan.; z. si kaj v žep, Goriš.; ( fig.), z. kaj iz raznih knjig (zusammenstoppeln), Cig.
4712. zgáziti, -gȃzim, vb. pf. zusammentreten, ertreten, Cig.; zdaj so ljudje že zgazili sneg po cesti, zdaj je že zgaženo, da je moči laže hoditi, jvzhŠt.
4713. zgəníti, -gánem, vb. pf. 1) zusammenbiegen, falten; — 2) aus dem Stande der Ruhe bringen, sich regen machen; z. koga z mesta, jemanden von der Stelle bringen, Cig.; splošna nemška vojska proti rimski državi je zgenila tudi Gote, Let.; — aufregen: zganjen, aufgeregt, Cig. (T.); alterieren, Cig.; z. komu srce, jemandes Herz rühren, Cig.; — z. se, eine Bewegung machen, sich rühren, zucken; od strahu z. se, vor Schreck erbeben; ne z. se, gleichgiltig bleiben, Cig.; — 3) eine Bewegung machen: z. z ramami, die Achseln zucken, Cig.; z roko z., die Hand rühren, Z.
4714. zgìb, -gíba, m. 1) der Bug, Cig., Jan., DZ.; — der Falz, Jan.; — 2) das Gelenk, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Savinska dol.; v zgibih, in den Gelenken, Z.; — 3) die einmalige Regung, Cig.; prvotni z., die Urbewegung, Cig.
4715. zgı̑ba, f. 1) der Bug, die Falte, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) das Gelenk: kolenja z., das Kniegelenk, Levst. (Zb. sp.).
4716. zgibálọ, n. das Gelenk, C.
4717. zgı̑bast, adj. faltenreich, verbogen, C.
4718. zgíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad zgeniti; 1) zusammenbiegen, falten, fälteln, Jan., M.; rdeča kakor roža je povesila oči in zgibala beli predprt, Erj. (Izb. sp.); — močni se zgibljejo (beugen sich), Dalm.; — falzen, Jan.; — 2) z. se, sich regen, Z.
4719. zgibávati, -am, vb. impf. = zgibati, M.
4720. zgibȃvka, f. die Halszange (zum Biegen des Drahtes), Cig.
4721. zgı̑bək, -bka, m. der Bug, die Falte, Jan.; z. na škornjih, C.
4722. zgı̑bẹł, -li, f. 1) der Bug, der Stiefelbug, C.; — 2) das Gelenk, vzhŠt.- C.
4723. zgı̑bẹla, f. = zgibel, C.
4724. zgı̑bica, f. dem. zgiba; 1) das Fältchen, Jan. (H.); — 2) das Gelenk, Habd.- Mik.
4725. zgı̑bje, n. der Faltenschlag, Cig.
4726. zgı̑bljaj, m. 1) der Bug, Jan.; das Eselsohr (in Büchern), Jan.; — 2) die Regung, Jan., SlN.
4727. zgíniti, -gı̑nem, vb. pf., pogl. izginiti.
4728. zglàs, -glása, m. die Anmeldung, DZ.; — ( nam. vzg-).
4729. zglȃsba, f. die Anmeldung, DZ.; — ( nam. vzg-).
4730. zglásən, -sna, adj. = soglasen, consonierend, Sen. (Fiz.).
4731. zglasíłən, -łna, adj. Meldungs-: zglası̑łna pola, knjižica, DZ., Levst. (Nauk); zglasilni list, der Meldzettel, DZkr.; — ( nam. vzg-).
4732. zglası̑łnica, f. der Meldzettel, DZ.; — ( nam. vzg-).
4733. zglasílọ, n. die Meldung, DZkr.
4734. zglası̑təv, -tve, f. die Anmeldung, C., DZ.; — ( nam. vzg-).
4735. zglásiti, -im, vb. pf. 1) melden, DZ., Vrt., nk.; — 2) z. se, eine Stimme von sich geben, laut werden, Cig.; sich melden, Mur., Jan., Št.- Vrt., Ravn.; sich anmelden, Cig., DZ.; z. se pri kom, Met.; — tudi: zglasíti, -ím; ( nam. vzg-).
4736. zglȃsje, n. die Consonanz ( phys.), Cig. (T.); — stsl.
4737. zglȃsnica, f. der Meldzettel, Cig., Jan.; ženitovanjska z., Levst. (Nauk); — ( nam. vzg-).
4738. zglášati, -am, vb. impf. ad zglasiti, melden; z. se, sich melden: k županu, v občinsko pisarnico se z., Levst. (Nauk); — ( nam. vzg-).
4739. zglaševȃnje, n. das Melden, die Anmeldungen, das Meldungswesen, Levst. (Nauk); — ( nam. vzg-).
4740. zglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = zglašati, nk.; — ( nam. vzg-).
4741. zglaševȃvəc, -vca, m. der Melder, Jan. (H.); — ( nam. vzg-).
4742. zglȃvje, n. 1) der Kopftheil des Bettes; z. je prenizko, previsoko; pri zglavju stati; — der Kopfpolster, V.-Cig., Jan.; pod z. kaj dejati, jvzhŠt.; — der erhabene Theil des Weingartens, Z., Notr.; — 2) der Säulenkopf, Jan. (H.); — 3) das Zapfengerüst, das Zapfenlager, worauf der Zapfen einer Welle ruht, Cig.; — prim. vzglavje.
4743. zglȃvnica, f. das Kopfkissen, Železniki ( Gor.).
4744. zglȃvnik, m. 1) das Kopfkissen, Mur., Jan., Mik., BlKr.; — 2) = debelo poleno ali panj, na katerega se polagajo manjša polena, Vrt., Dol., Notr.; — der eiserne Feuerbock, Štrek., Z., Kras.
4745. zglavnják, m. = zglavnik 2), Glas., Str.; zglavnjak, ali kakor pravite vi, Gorenjci, panjač, Str.
4746. zglèd, -glę́da, m. das Muster, das Beispiel; biti komu v z.; po njegovem zgledu; — nam. vzgled.
4747. zgledȃłnik, m. = zrcalo, Schönl.
4748. zgledálọ, n. = zrcalo, Ravn.
4749. zglę̑dək, -dka, m. das Muster, das Formular, Cig., Jan.; — ( nam. vzg-).
4750. zglę́dən, -dna, adj. musterhaft, exemplarisch, Muster-; Cig., Jan., Cig. (T.); zgledno vedenje, musterhaftes Betragen, zgledno gospodarstvo, eine Musterwirtschaft, zgledni list, der Musterbrief, Cig. (T.), nk.; — ( nam. vzg-).
4751. zglę́dniti se, -glę̑dnem se, vb. pf. den Blick werfen, hinblicken: kamor se koli zglednemo, Prekmursko- Kres; z. se na koga, ogr.- Let.; — ( nam. vzg-).
4752. zgledováti se, -ȗjem se, vb. impf. Blicke werfen: mej sabo so se zgledovali, sie blickten einander an, Dalm.; — z. se nad kom: ves svet se zgleduje nad njim, aller Augen sind auf ihn gerichtet, Cig.; nad tem se ljudje zgledujejo, das fällt auf, Cig.; — z. se nad kom (čim), Ärgernis nehmen an jemandem (einer Sache); — z. se po kom, sich an jemandem ein Beispiel nehmen: zgleduj se po drugih, Cig.; — ( nam. vzg-).
4753. zglẹ́viti, -im, vb. pf. zerkauen: zgristi in zgleviti, LjZv.
4754. zglòb, -glóba, m. das Gelenk, Valj. (Rad), Erj. (Som.); — hs.
4755. zglobíti, -ím, vb. pf. zusammenfügen, h. t.- Cig. (T.).
4756. zglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. zernagen, aufnagen.
4757. 1. zgnáti, -žénem, vb. pf. zusammentreiben; živino v hlev z., Cig.; — dve dilji skupaj z. (zusammenzwingen), Cig.
4758. 2. zgnáti, -žénem, vb. pf. herabtreiben, Cig.
4759. 3. zgnáti, -žénem, vb. pf. aufjagen, auftreiben, divjačino, iz postelje koga z., Cig., Jan.; — ( nam. vzg-).
4760. zgnę́čiti, -im, vb. pf. zusammendrücken, zerknüllen, zerknicken, Cig.
4761. zgnésti, zgnétem, vb. pf. zusammenkneten; — zerdrücken, zerknüllen.
4762. zgníti, zgníjem, vb. pf. verfaulen, verwesen.
4763. zgnjávčiti, -im, vb. pf. = zgnjaviti; ruto v žep z. (= grdo stlačiti), C.
4764. zgnjáviti, -im, vb. pf. zusammendrücken, zerknüllen, Cig.; zusammenquetschen, Ravn.- M.
4765. zgnojíti se, -ím se, vb. pf. eitern, exulcerieren, Cig.; rana se mu je zgnojila, jvzhŠt.
4766. zgobavẹ́ti, -ím, vb. pf. Schwämme bilden, Cig.; — schwammicht werden, C.; — ( nam. vzg-).
4767. zgòd, -gǫ́da, m. das Ereignis, Mur., Cig.; pred pragom teh svetih zgodov, Ravn.- Valj. (Rad); — tudi: zgọ̑d.
4768. zgọ̑da, f. das Ereignis, die Vorfallenheit, Cig., Jan.; čudna z., das Abenteuer, Cig.; zla z., das Unglück, Cig.
4769. zgọ̑da, adv. = zgodaj, Mur., Cig., C., Mik., Dalm.
4770. zgọ̑daj, adv. frühmorgens, früh; z. vstati; na vse z., in aller Frühe; — frühzeitig, beizeiten; dosti z. sem prišel k veselici.
4771. zgọ̑dba, f. die Begebenheit, die Geschichte, Cig., Jan., Preš., ogr.- Valj. (Rad); čudna z., die Wundergeschichte, Cig.; zgodbe sv. pisma, die biblische Geschichte, Cig., Jan., Ravn.; rodovinske zgodbe, die Familiengeschichte, Cig.
4772. zgọ̑dbica, f. dem. zgodba; eine kleine Begebenheit, das Geschichtchen, Jan., M., Zora.
4773. zgodbopı̑səc, -sca, m. der Geschichtsschreiber, Šol.
4774. zgodboslǫ̑vəc, -vca, m., der Geschichtsforscher, Šol.
4775. zgọ̑dək, -dka, m. das Ereignis, der Vorfall, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
4776. zgọ̑dən, -dna, adj. = zgodnji; danes si z., heute bist du früh aufgestanden o. gekommen, Z., Andr., jvzhŠt.; ( prim. pozen); zgodno sadje, das Frühobst, Z.; zgodȃn, -dnà, Dol.
4777. zgodíšče, n. = zgodek, Ravn.- Valj. (Rad), Npes.-K.
4778. zgodíti, -ím, vb. pf. 1) treffen: v čelo koga z., vzhŠt.- C.; — antreffen: smrt me zgodi, C.; — errathen, C., Prip.- Mik.; — 2) z. se, eintreffen; kar je prerokoval, to se je tudi zgodilo; — geschehen, sich ereignen; nič hudega se ti ne bo zgodilo; nesreča se je zgodila; naj se zgodi, kar koli; kar se ne zgodi, to se ne zve; zgodi se volja tvoja!
4779. zgọ̑dnica, f. = zgodnjica 1), Mur.
4780. zgọ̑dnik, m. = zgodnjik, zgodnjak, M., C.
4781. zgodnják, m. = zgodnjik, Let.
4782. zgọ̑dnjəc, -njəca, m. = zgodnji lan, (zgodnec), Valj. (Rad).
4783. zgọ̑dnji, adj. Früh-, frühzeitig, Cig., Jan., Rez.- C.; zgodnje solnce, die Frühsonne, Cig.; zgodnja maša, die Frühmesse, Cig.; zgodnje žito, sadje, das Frühgetreide, das Frühobst, Cig.
4784. zgọ̑dnjica, f. 1) = zgodnja maša, Jan.; die Mette, Cig.; — 2) = zgodnja črešnja, Cig.
4785. zgọ̑dnjik, m. der die Frühmesse lesende Priester, Cig., C.
4786. zgọ̑dnost, f. die Frühzeitigkeit, Mur., Cig.
4787. zgodopìs, -písa, m. die Geschichtschreibung, die Geschichte, Cig. (T.), C.
4788. zgodopı̑səc, -sca, m. der Geschichtschreiber, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
4789. zgodopísən, -sna, adj. geschichtlich, historisch, Jan., C., nk.
4790. zgodopı̑sje, n. die Geschichtschreibung, Cig., Jan.
4791. zgodovína, f. der Geschichtsstoff, die Geschichte, Cig., Jan., nk.; občna z., die Weltgeschichte, Cig., Jan., Jes., nk.; posvetna, cerkvena z., die Profan-, die Kirchengeschichte, Cig., Jan.
4792. zgodovı̑nar, -rja, m. der Geschichtsforscher, der Geschichtsschreiber, der Historiker, Jan., C., nk.
4793. zgodovı̑nəc, -nca, m. = zgodovinar, Levst. ( LjZv.).
4794. zgodovinopı̑sje, n. = zgodopisje, Vest., Let.
4795. zgodovı̑nski, adj. Geschichts-, geschichtlich, historisch, Cig., Jan., nk.; zgodovinski izviri, die Geschichtsquellen, Cig. (T.); zgodovinsko znanstvo, die Geschichtswissenschaft, Cig. (T.); zgodovinska povest, eine geschichtliche Erzählung, Cig., nk.
4796. zgodovı̑nstvọ, n. das Geschichtswesen, Z.
4797. zgodoznȃnəc, -nca, m. der Geschichtskenner, Jan.
4798. zgodoznȃnstvọ, n. die Geschichtskenntnis, Jan.
4799. zgojíti, -ím, vb. pf. auferziehen, Cig., Jan.; — ( nam. vzg-).
4800. zgóla, adv. = zgolj, Levst. (Sl. Spr.).

   4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani