Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (46.901-47.000)

  1. téslica, f. dem. tesla; — die Kreuzhacke, Savinska dol.
  2. téslọ, n. 1) = tesla, die Zimmeraxt, Cig., vzhŠt.; enemu Bog v roke da veslo, drugemu teslo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — das Hohlbeil, Cig., Kras; — der Hohlmeißel zur Verfertigung irdener Schüsseln, Mur.; — die Kreuzaxt, Cig.; — 2) der Hackstock, Guts.- Mur.; = štor, C.; — 3) psovka neokretnemu, nerodnemu človeku, der Lümmel: ti si pravo teslo, BlKr., Št.
  3. tẹsnína, f. die Enge, die Verengung, Jan., C.; die Wegenge, Cig.; reška t., die Stromenge, Cig. (T.), DZ., Jes.; morska t., die Meerenge, C., Jes.
  4. tẹsnóba, f. 1) die Enge; — ein enger Raum, C.; — 2) die Beengung, die Beklemmung, die Beängstigung; srčna tesnoba, die Herzbeklemmung; — die Bedrängnis.
  5. tẹsnóbica, f. dem. tesnoba; die Enge, vzhŠt.- C.
  6. tẹsnosŕčən, -čna, adj. engherzig, Mur., Cig., nk.
  7. tẹsnosŕčnost, f. die Engherzigkeit, Mur., nk.
  8. tẹsnoùst, -ústa, adj. tesnouste kače, die Engmäuler, Erj. (Z.).
  9. tẹstenína, f. kar je iz testa; das Teigwerk, Guts., V.-Cig., Mur.
  10. tẹstǫ̑vje, n. das Teigwerk, Guts., V.-Cig., Mur., Jan., DZ.
  11. tə̀šč, təščà, adj. 1) leer, C.; tešča ajda je tista, ki nima polnega zrnja, Plužna- Erj. (Torb.); tešča pšenica, Svet. (Rok.); t. biti česa, frei, rein von etwas sein, C.; — 2) leer im Magen, nüchtern (kdor ni še nič jedel in pil kateri dan); danes sem še tešč; — na təščè, auf nüchternen Magen; na tešče vino piti; — tešče sline pljuvati, Npes.- Jan. (Slovn.).
  12. tẹ́ščiti, -im, vb. impf. pressen, Vrt.; mošt je teščen (= prešan), Erj. (Torb.); t. sladko vince, Levst. (Zb. sp.); — prim. tesk 2).
  13. téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras- Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  14. tȇtčək, -čəka, m. der Vetter, vzhŠt.- C.
  15. tȇtəc, -tca, m. = moje tete mož, Z., BlKr.
  16. tétič, m. = moje tete sin, Meg., C., Z., BlKr.; = mojega tetca sin, BlKr.; — tudi: tetìč, -íča.
  17. tetrẹ̑v, m. der Fasan (phasianus), Erj. (Ž.); (po drugih slov. jez.).
  18. tevljáti, -ȃm, vb. impf. lallen wie ein Kind, Gor.; — ungereimtes Zeug sprechen, plappern: stare ženice rade tevljajo, Gor.
  19. tę̑vsati, -am, vb. impf. = kresati, krevsati: zdaj bom moral tako dalje sam tevsati, Jurč.
  20. tę́ža, f. die Schwere, das Gewicht; pod težo bremena omagati; to ti nikakršna teža! — eine große Masse: prijatelj več velja, kakor teža zlata in srebra, Slom.
  21. težákinja, f. die Taglöhnerin, Jan.; tudi: težakínja, jvzhŠt.
  22. težálọ, n. dasjenige, womit man etwas beschwert, das Gewicht: zelje mora imeti težalo, vzhŠt.- C.; t. pri uri, vzhŠt.
  23. težáščina, f. die Taglöhnerarbeit, das Tagwerk: ročna, vozna t., die Hand-, Zugarbeit, Levst. (Cest.).
  24. težȃva, f. die Schwierigkeit, die Beschwerlichkeit; s težavo, mit Mühe, schwer; brez težave, mühelos; — die Mühseligkeit; vsak ima svoje težave; — die Beschwerde; porodne težave, die Geburtswehen; smrtne težave, die Todesnoth; — težave me obhajajo, es ist mir übel, unwohl; težava mi je, es ist mir übel, Kras.
  25. težáviti, -ȃvim, vb. impf. belästigen, plagen, Mur., Cig., Jan., C.; — beschwerlich sein, zur Last fallen: to mi težavi, vzhŠt.- C.
  26. téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — ( pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.
  27. tę́žən, -žna, adj. 1) Gewichts-: tę̑žna stopnja, DZ.; — 2) schwer, Mur., Sen. (Fiz.), Dol.; — schwierig, Kremp.- C.
  28. teževı̑t, adj. von bedeutendem Gewicht, Levst. (Zb. sp.).
  29. težílọ, n. die Beschwerung, Cig.; — das Gewicht, Jan.; z. B. das Uhrgewicht, M.
  30. težína, f. 1) die Schwere, Guts.- Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — das Schrot (der Münzen), Cig. (T.); — 2) der Ballast, Cig., Jan., DZ.; — 3) die Schwierigkeit, ogr.- C.
  31. težíšče, n. der Schwerpunkt, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
  32. težı̑ščnica, f. die Schwerlinie, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  33. težíti, -ím, vb. impf. 1) beschweren, schwer drücken; — Beschwerden machen, belästigen; vest me teži; to mi srce teži; grehi me težijo, Kast. (Rož.), M.; —2) schwer lasten, Mur.; wuchten, Cig.; — wiegen: ena beseda teži in vleče en cent, Trub.; kolikor teži čeber vode, toliko teži 800 čebrov zraka, Vrtov.; — 3) streben, Cig. (T.), nk.; ( hs.).
  34. tę̑žkati, -am, vb. impf. mit der Hand das Gewicht prüfen, wägen, Jan., M., Dol.; — t. grehe, die Sünden abwägen, LjZv.
  35. težkosẹ̑vnat, adj. schwer zu besäen, C.
  36. tę́žnost, f. 1) die Schwierigkeit, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Schwerkraft, die Gravitation, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), nk.
  37. tı̑blati, -am, vb. impf. bügeln, Mur., vzhŠt.- C.
  38. tı̑blọ, n. das Bügeleisen, bes. das Schneiderbügeleisen, Mur., vzhŠt.- C.; -— prim. tegla.
  39. tíbo, interj. ein Zuruf an die Pferde, rechts zu gehen.
  40. tíčati, -ím, vb. impf. stecken; klin trdo tiči v steni; ključ tiči v vratih; tvoje strele v meni tiče, Dalm.; doma, v krčmi t.; pri (v) knjigah t., bei den Büchern sitzen; v dolgovih t., in Schulden stecken; v revah in nadlogah t.; v tem grmu tiči zajec = da liegt der Hund begraben.
  41. tičı̑n, m. einer, der es bei keiner Arbeit weiter bringt, Polj.; der Säumige, Z.
  42. tigrovína, f. die Tigerhaut, Cig., DZ.
  43. tı̑h, tíha, adj. still; tiha noč; tiho govoriti; tiho bodi! schweig! — t. človek, ein stiller, eingezogener Mensch; tiha nedelja, der fünfte Sonntag in der Fasten; na tihem, im stillen; na tihem priti; s tiha, im stillen, Prip.- Mik.; = s tihega, BlKr.- Mik.
  44. tı̑həc, -hca, m. = zlobnjak, die Fraisen, C., Z.
  45. tihǫ̑ča, f. die Stille, Z., Mik.
  46. tíja, adv. = tja, vzhŠt., ogr.- Mik.
  47. tíjam, adv. = tja, dorthin, vzhŠt.- C., Prip.- Mik.
  48. tı̑k, I. adv. knapp; tik pod gorami, LjZv.; — II. praep. c. gen. knapp an; tik pota stoji stara jablan; tik mene je šel.
  49. tíkanje, n. das Dutzen.
  50. 1. tíkati, -kam, -čem, vb. impf. dutzen.
  51. 2. tíkati, tı̑kam, -čem, vb. impf. 1) betreffen, anlangen, angehen: t. koga, kaj, Notr.; to je njega samega tikalo, Krelj; kar pak našo telesno potrebo ino blago na tem svetu tiče, Trub.; kar sv. zakon tiče, Dalm.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — 2) t. se, berühren, an etwas stoßen; dežela se dežele tika; — sich beziehen, betreffen: t. se koga, česa; to se mene tiče; kar se mene tiče; tiče se poštenja, Cig.
  52. tı̑kəvca, f. die Zaunrübe (bryonia alba), C.
  53. tı̑koma, I. adv. t. pri čem, knapp an etwas, Cig.; t. zaprt, luftdicht geschlossen, Vrtov. (Km. k.); — knapp, mit genauer Noth, V.-Cig.; — II. praep. c. gen. tikoma česa, knapp an etwas, Cig., C.; t. groba, Zv.
  54. tı̑kva, f. 1) der Kürbis, Mur., Cig., Jan., C., vzhŠt., ogr., kajk.; — laže, kakor da bi tikve sadil, C.; — 2) die Kürbisflasche, Cig.; — die Kolbenflasche, Cig.; — die Flasche, Alas.; — 3) der Schädel, der Kopf, C., Valj. (Rad).
  55. tikváča, f. der Schädel, vzhŠt.- C.
  56. tı̑kvica, f. dem. tikva; kleiner Kürbis, vzhŠt.
  57. tı̑kvus, m. der Dickschädel, vzhŠt.
  58. 1. tı̑ł, tı̑la, m. 1) der Nacken, das Genick, Jarn., Jan., C.; (tilj, Habd.- Mik.); — 2) der Hintertheil, Cig.; = zadnja stran sekire, Vrt.; = nožev hrbet, V.-Cig.
  59. tı̑lčati, -am, vb. impf. = trkati s pirhom ob pirh, za igro, Cig., Polj.
  60. tı̑łək, -łka, m. das Genick, C.; za tilek ga je udaril, Lašče- Levst. (Rok.).
  61. tìn, tína, m. 1) die Schalwand, die Scheidewand, Cig., Jan.; — die Verplankung im Stalle, Ravn.- Cig.; die Bretterwand am Giebel eines Hauses, C., Z.; — 2) der Erker, Cig., M.; der Altan, Z., Burg. (Rok.); prijazne hiše s tini, Zv.
  62. tı̑nj, m. 1) Plankenreihe, Guts.; — 2) die Planke, Habd.- Mik., DZ.
  63. tínjati, -am, vb. impf. im Verlöschen begriffen sein, glimmen, vzhŠt.
  64. tinktūra, f. izvleček, razmok, die Tinctur.
  65. tintína, f. die Maultrommel, Rez.- C.
  66. tintínati, -ı̑nam, vb. impf. auf der Maultrommel spielen, Rez.- C.
  67. 2. tīp, m. značilna oblika, der Typus; — tipi = tiskarske črke, Typen.
  68. 2. tı̑r, m. der Trieb, C., Zora; der Instinct, C.
  69. 3. tìr, tíra, m. der Raum im Thurm, wo die Glocken hangen, Rib.- Mik. (Et.); Drobna ptica v tir zleti, Npes.-K.
  70. 4. tı̑r, m. der Zank, der Streit, Jan., Gor.; — prim. it. tira, isto.
  71. tı̑r, -ı̑, f. ein getretener Pfad im Schnee, die Schneebahn, vzhŠt.
  72. tiranı̑ja, f. = tiranstvo: ljubezni t., Preš.
  73. tı̑rati, -am, vb. impf. 1) einhertreiben; ovce t., da teko, BlKr.; konje t., jvzhŠt.; tatove tirajo v mesto; hudodelnika pred sodnika t., — pravde t., Processe führen, C.; — 2) t. se = goniti se, brunften, läufig sein: ovce se tirajo, BlKr.
  74. tírati se, -am se, vb. impf. zanken, Gor.; — prim. 4. tir.
  75. tı̑rina, f. coll. die Heublumenbrösel, ("tirna") Z., C., jvzhŠt.; tudi pl. tirine, jvzhŠt.
  76. tíriti, -im, vb. impf. = tir delati po snegu, eine Schneebahn machen, Mur., Zora, vzhŠt.
  77. tı̑rje, n. 1) Heuicht, Jan. (H.); — 2) ostanki osnove, na katere tkalec druge niti privezuje, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — (tirji, m. pl. das Kettenende des Gewebes, Plužna pri Bolcu- Erj. [Torb.]).
  78. tı̑rman, m. = mejnik, der Grenzstein, Notr.; (tirmen, Mik., Kras); — prim. it. termine, Grenzstein, Mik. (Et.).
  79. tı̑rnjak, m. Brot aus Speltweizenmehl, Štrek.
  80. tísina, f. das Eibenholz, M., Z.
  81. tíska, f. 1) die Druckwunde, Z., KrGora; — 2) = stiska, das Gedränge, Z.
  82. tiskȃłnica, f. die Druckerpresse, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — t. za tkanino, die Zeugdruckmaschine, DZ.
  83. tiskálọ, n. das Druckwerk, Cig., Jan., Cig. (T.); das Presszeug, Cig., Jan.; die Presse, C., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = tiskalnica, die Druckerpresse, Cig.
  84. tískanica, f. 1) die Druckschrift, Cig. (T.); — 2) die Blankette, DZ.
  85. tiskǫ́vən, -vna, adj. Druck-, Press-: tiskovna pomota, der Druckfehler, tiskovno društvo, der Pressverein, nk.; tiskovne pravde, Pressprocesse, Levst. (Zb. sp.).
  86. tisǫ́č, num. tausend, Cig., Jan., nk.; (tisuč, Mur., Trub.); nav. indecl., Mik. (V. Gr. III. 138.); dva (dve) tisoč, tri tisoč, nk.; (tudi: tisoč, m.: prvi trije tisoči prvega zvezka, v sto tisočih izvodov, Škrab. [Cv.]; tisoč, f., več tisoči, sto tisoči goldinarjev, LjZv.); — naglaša se tudi: tı̑soč.
  87. tisočíca, f. die Zahl tausend, das Tausend, Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ.; dopolnila se je dvajseta tisočica, Zv.
  88. tı̑sočka, f. die Zahl tausend, Cig., Jan., C.
  89. tisočnína, f. das Tausendstel, Cig. (T.), DZ.
  90. tísovina, f. das Eibenholz.
  91. tisták, adj. von dieser, jener Beschaffenheit, jvzhŠt.; tistáko, auf diese Art (wie du sagst), BlKr.
  92. tı̑stec, adv. od tistec, von dort, na vzhodu- Mik.
  93. tı̑stod, adv. dort herum, dort durch, Cig.; tistod so šli, auf jenem Wege, jvzhŠt.
  94. tı̑š, -ı̑, f. die Stille: v hramu nastane tiš, LjZv.
  95. tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče- Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.- Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.
  96. tiščàv, -áva, adj. zudringlich, Cig.
  97. tiščávən, -vna, adj. zudringlich, V.-Cig.
  98. tiščȃvka, f. 1) konjska bolezen (kadar konj tišči z glavo v jasli ali v steno), der Koller, der Dummkoller, Cig., Jan., Nov., DZ., Burg. (Rok.), Strp.; — 2) eine zudringliche Person, Gor.
  99. tiščı̑n, m. der Dränger, ein zudringlicher Mensch, Cig., M.
  100. tjà, adv. dorthin, Trub., Dalm., Boh., Levst. (Zb. sp.), nk.; sem in tja, Krelj.

   46.401 46.501 46.601 46.701 46.801 46.901 47.001 47.101 47.201 47.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA