Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (46.801-46.900)

  1. telebàn, -ána, m. 1) ein ungeschickter, plumper Mensch, der Klotz, der Lümmel; — 2) ein großes Stück von einer Sache, Notr.; — 3) neka alka: die Lumme (uria troile), Erj. (Z.).
  2. telę́bati, -am, vb. impf. 1) aus Ungeschicklichkeit plump fallen, anprallen, Mur., Cig.; pred malika poklekuje, teleba na tla, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) auf etwas plump losschlagen: Jezen trdo vanj (v boben) teleba, Npes.-K.
  3. telę́biti, -ę̑bim, vb. pf. 1) aus Ungeschicklichkeit fallen, plumpen, anstoßen, anprallen; na tla t.; ob zid t. z glavo; — 2) plump fallen machen, plumpen machen: t. koga na tla.
  4. telę́čiti, -ę̑čim, vb. impf. dumme Scherze vorbringen, Mur.
  5. telegrāf, m. brzojav, der Telegraph.
  6. telegrafı̑ja, f. brzojavstvo, die Telegraphie.
  7. telegrāfski, adj. brzojaven, Telegraphen-, telegraphisch.
  8. telegrām, m. brzojavka, das Telegramm.
  9. tę́lək, -lka, m. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Tublje na Krasu- Erj. (Torb.); — die Gichtrose (paeonia peregrina), Koblja glava na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. talog.
  10. tẹlę̑sən, -sna, adj. Körper-; telesna mera, das Körpermaß, DZ.; körperlich, leiblich; dušne in telesne potrebe; sinnlich: telesna slast, Cig.
  11. tẹlesína, f. die Körpermasse, Cig., DZ.
  12. tẹlesnína, f. 1) der Körperinhalt, V.-Cig., Sen. (Fiz.); — 2) etwas Körperliches, Cig. (T.).
  13. telẹ́žica, f. dem. telega; der innere Ochsenjochsprießel, vzhŠt.- C.
  14. telẹ̑žnik, m. 1) = pri telegah klin, s katerim vola vklene, C., Polj., Št.; — 2) psovka nerodnemu človeku, jvzhŠt., Savinska dol.- DSv.
  15. telẹ̑žnjak, m. 1) = teležnik 1) in 2), jvzhŠt.
  16. telı̑təv, -tve, f. die Kalbzeit, Cig., C.
  17. tẹlọ̑, -ę̑sa, n. der (lebendige) Leib, der Körper; človeško, živalsko telo; človek je iz duše in telesa; lepo telo; — sv. Rešno (Rešnje) Telo, das Allerheiligste; — der Körper ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — tȇlọ, gen. tẹ̑la, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  18. télog, m. = talog, V.-Cig.; t. zavleči ali s telogom zavleči živini, die Nieswurz einem Vieh durchziehen, V.-Cig.
  19. tẹlovadíšče, n. der Turnplatz, Vest.
  20. təmà, f. 1) die Finsternis, das Dunkel; — tema je, es ist finster; tema se dela, es wird finster; tema se mi dela pred očmi, es wird mir dunkel vor den Augen; tema je kakor v mehu, kakor v rogu, es ist stockfinster; — 2) eine ungezählte Menge, eine Unzahl; tema ljudi, vojakov; t. poetov in pravljičarjev, Jurč.; — (tudi: téma, vzhŠt.).
  21. təmáčən, -čna, adj. etwas finster, halbdunkel, dämmerlich, trüb, Cig., Jan., Bes., Notr.; ne beri, uže je temačno, Podkrnci- Erj. (Torb.); životariti v temačnih prostorih, Zv.
  22. tẹ́me, tẹ́mena, n. 1) der Scheitel; od podplatov do temena mu ni bilo kaj reči, Ravn.- Valj. (Rad); — der Scheitel ( math.), Cel. (Geom.); — 2) die oberste Fläche der bäurischen Stubenöfen, Mur., Dol.; po večerji sta se ulegla na teme in zaspala, LjZv.; — 3) die Firste im Bergbau, Mur., Cig., Jan.
  23. tẹ́menik, m. der Höhepunkt, Cig.; t. kake stavbe, der höchste Punkt eines Baues, DZ.
  24. tẹmeníšče, n. der Scheitelpunkt, Cig. (T.); der Zenith, Žnid.
  25. təmína, f. = tmina, tema, die Finsternis, Z.
  26. təmníca, f. 1) die Finsternis, die Dunkelheit, Jan., Valj. (Rad); ajdje leže v globokih temnicah, Trub.; Od oči so tudi meni se uzdignile temnice, Preš.; — 2) eine dunkle Zelle, Cig., DZ.; — die optische Dunkelkammer (camera obscura), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — ein dunkler Kerker; — 3) pl. temnice: kraj na onem svetu, kjer bivajo duše nekrščenih otrok, Staro Sedlo, Lašče- Erj. (Torb.).
  27. təmnı̑čar, -rja, m. 1) der Kerkermeister, Cig., Jan., Zora; — 2) der Arrestant, ogr.- Valj. (Rad).
  28. tẹmùč, conj. (starejša pisava za: temveč) vielmehr, sondern; tat ne pride temuč da krade, ein Dieb kommt nur um zu stehlen, Dalm., Schönl.; nič druzega nẹ́, temuč —, es ist nichts anderes, als —, Trub.
  29. tənčíca, f. 1) feine Leinwand; der Schleierflor, Cig., Jan., nk.; — 2) = tenka zemlja, seichter Boden ( opp. debelica), Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) die Oberhaut (epidermis), Cig. (T.), Erj. (Som.); — 4) = tenčina 2), die Weiche, BlKr.
  30. tənčína, f. 1) die Feinheit ( z. B. des Gewebes), Cig., Jan.; — 2) die Weiche am menschlichen o. thierischen Körper, BlKr.; — 3) seichter Boden, Z., UčT.
  31. tendēnca, f. namera, die Tendenz, nk.
  32. tendēnčən, -čna, adj. Tendenz-: tendenčni roman, der Tendenzroman, LjZv.
  33. tə̀nəhən, -hna, adj. dünn und zart, Habd.- Mik.; t. oblaček, Zora.
  34. tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk- Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
  35. tenę̑t, m. = tenetva, das Spiegelnetz, Ljub.
  36. tenę̑tva, f. = lovnica, das Spiegelnetz, BlKr.
  37. tenę̑tvọ, n. die hintere, großmaschige Wand am Zugnetze, Žaga pri Bolcu- Erj. (Torb.); — prim. stsl. teneto, Netz.
  38. tənílọ, n. der Teig (šaljivo), C.; tenila imamo, pa mazila ne, da bi gibanice pekli, Fr.- C.
  39. təníti, -ím, vb. impf. dünn machen, dünn ziehen, walken, ausziehen, Mur.; testo je tenjeno, Kras- Erj. (Torb.), vzhŠt.; dünn Schlagen: kovine t., Erj. (Min.).
  40. tẹ́nja, f. ein bestimmt begrenzter Schatten ( z. B. eines Menschen, eines Haufes), das Schattenbild, Habd.- Mik., Mur., Jan., Cig. (T.), ogr.- C., Danj. (Posv. p.), Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); tvoja t. se vidi na steni, vzhŠt.
  41. tənkǫ̑ča, f. die Dünnheit, C., Z., kajk.- Valj. (Rad).
  42. tənkoslúšən, -šna, adj. feinhörig, Zv.
  43. tənkovína, f. ein dünner Zeug, Jurč.
  44. tentáti, -ȃm, vb. impf. = izkušati, versuchen, ogr.- C., BlKr.; — prim. lat., it. tentare.
  45. teorēm, m. znanstven učni stavek, das Theorem.
  46. teorı̑ja, f. znanstveni učni stavki kake vednosti, die Theorie.
  47. tę́pa, f. 1) ein nichtsnutziges, vagabundierendes Frauenzimmer, Svet. (Rok.); — 2) der Müßiggang, C.
  48. tepáča, f. die Holzaxt, die Fällhacke, Mur., Cig., Jan., C., Danj.- Mik., SlGor.; t. v dva seka, die Queraxt, Mur.- Cig.
  49. tépast, adj. 1) thöricht, Z.; — 2) zu wenig aufgegangen: t. kruh, Z.
  50. tépče, -eta, n. ein alberner Mensch, der Tölpel, Cig., C., jvzhŠt.
  51. tépəc, -pca, m. 1) die Keule, Cig.; der Schlägel, C.; — debelejši konec (glava) pri cepcu, Z., Bes.; — 2) (psovka) der Tölpel, dummer Kerl, der Einfaltspinsel; — 3) der Herumstreicher, der Vagabund, Krelj- M., Mik.; — 4) neka potica, Št.- Pjk. (Črt.); — 5) tẹ̑pec, neka debela sivkasta tepka, jvzhŠt.
  52. tę́pəlj, -plja, m. der Baumklotz, Z., Vas Krn- Erj. (Torb.).
  53. tepę̑ška, f. 1) eine geflochtene Ruthe, Z.; — 2) = povesmo prediva, C.
  54. tepę̑šnica, f. 1) die Herumschwärmerin, Mur.; — 2) die Schlägerei, C.; Schläge: ne pusti ga brez tepešnice, Bog! Ravn.; — 3) das Fest der unschuldigen Kinder, Pjk. (Črt.); — prim. tepežnica.
  55. tepèž, -ę́ža, m. 1) das Prügeln, Schläge: tepeža vredna pregreha, Dict.; sivec je bil tepeža vajen, Jurč.; božji tepeži, die von Gott gesandte Züchtigung, C.; — 2) die Prügelei, die Schlägerei; hud t. je bil po noči; — 3) das Herumschwärmen: na t. iti, C.; — 4) der Herumstreicher, der Vagabund, Dict.- Mik.; der Gassenbube, Jan.; — tudi: tȇpež, Valj. (Rad), Št.
  56. tepę́žən, -žna, adj. Prügel-: tepę̑žni prstan, der Raufring, LjZv.; — tepežni dan, das Fest der unschuldigen Kinder.
  57. tepę́žiti se, -ę̑žim se, vb. impf. 1) sich prügeln, sich balgen, raufen, Mur.; — 2) herumstreichen, vagabundieren, herumirren, V.-Cig., Jan., C.; po divjih hostah se brez pastirja tepeži jagnje, Ravn.
  58. tepę̑žka, f. 1) šiba, s katero otepavajo na tepežni dan: tepežka je iz 4 bekovih vej spletena, BlKr.- Navr. (Let.); — 2) = tepežni dan, Št.; tudi pl. tepežke: na tepežke = na tepežni dan, BlKr.- Navr. (Let.); — 3) ržena t., neka bolezen, gomezenje po telesu, ki se dobi od kruha iz moke, ki je z rženim rožičjem pomešana, SlGosp.
  59. tepę̑žkanje, n. das Schlagen, die Schlägerei, LjZv.; das Schlagen mit der Kindelruthe am Feste der unschuldigen Kinder.
  60. tepę̑žkarica, f. dekle, ki hodi tepežkat, ZgD.
  61. tepíca, f. die Herumstreicherin, Prip.- Mik.; ein nichtsnutziges oder dummes Frauenzimmer, Svet. (Rok.), jvzhŠt.
  62. tépnja, f. eine schwatzhafte Person, Mik.; tudi: tę̑pnja, Valj. (Rad).
  63. tepsı̑ja, f. = pekev, eine Art Brat- o. Backpfanne, ogr.- C.; — tudi hs., iz tur.
  64. tépsti, tépem, vb. impf. 1) schlagen, prügeln; s šibo, z roko koga t.; — strafen: nesreča, nadloga ga tepe; Bog ljudi tepe; — jajca t. (= raztepati, abrühren), Cig.; — t. se, raufen; kjer se dva tepeta, tretji klobuke pobira, SlN.; — valovi se tepo, Preš.; — 2) t. se, herumstreichen, vagabundieren, Cig., SlGor.- C., Z., kajk.- Valj. (Rad).
  65. təptáti, -ȃm, vb. impf. stampfen; — mit Füßen treten; t. zemljo; niedertreten; t. travo; ( pren.) deželo t., das Land verwüsten, Dalm.
  66. tèr, conj. und; sem ter tja; sede ter začne piti; vse imenje ter blago, Hab und Gut, Meg.; = pa: eno spravišče ljudi, ter si bodite judje ali ajdje, Krelj; ter da bi se vsi hudiči imeli razdreti (und sollten —), Krelj; (tako tudi pri Trub.).
  67. 2. teráč, m. = blato s cest in iz luž, tudi z blatom pomešano plavje, ki ostaja po povodnji, in je vozijo na njive (od it.: terraccia, die Erde [ zaničlj.]), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  68. terȃłnica, f. die Folterbank, ZgD.
  69. terȃn, m. neka vinska trta in vino iz nje, Prim.; — it. terrano.
  70. tȇrca, f. tretjica (v glasbi), trojica (v igri), die Terz.
  71. tercēt, m. trospev, das Terzett.
  72. térəc, -rca, m. 1) = mlad vol, vzhŠt.; — 2) der Tölpel, ZgD., SlGradec- SlN.; der Narr, Guts.; — prim. kor.-nem. terz, Öchslein.
  73. terı̑čnik, m. 1) der Flachsbrecher, Cig.; — 2) = poseben kruh za terice, das Brechelbrot, Mur., Cig.
  74. terı̑łnica, f. 1) die Brechelstube, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; — die Brechelstätte, ogr.- C.; — 2) die Brechelmaschine, DZ.
  75. terína, f. ein von einem brennenden Span abgefallener Splitter, vzhŠt.- C.
  76. terı̑nje, n. 1) die Brechelabfälle, die Brechelsplitter, Št.- Cig., Jan., C.; — 2) von brennenden Spänen abfallende Splitter, Mur., C., Valj. (Rad), vzhŠt.; — 3) = senen drobir, vzhŠt.
  77. teríšče, n. 1) die Brechelstätte; — 2) mesto, na katerem je zemlja jako pohojena, ker se je ondukaj vršilo kako delo, Erj. (Torb.); razhojeno mesto, kjer so igrali fantje, ali razžgano mesto, kjer so pekli krompir ali sploh kurili, Gor.; — = bojišče, Cig., Erj. (Torb.); Tol'k' je Turka na terišču, Kol'kor mravelj na mravljišču, Npes.-K.; — der Tummelplatz, Cig., Jan., Cig. (T.); — der Lagerplatz (der Thiere), M.; — die Tenne, C.; — der Vogelherd, Hip. (Orb.).
  78. terı̑ški, adj. die Brechlerinnen betreffend, Brechel-: teriška jama, die Brechelgrube, Zv.
  79. teritōrij, m. ozemlje, das Territorium.
  80. tę̑rjati, -am, vb. impf. fordern; t. koga za kaj ( n. pr. za dolg), von jemandem die Bezahlung ( z. B. der Schuld) fordern; (napačno: t. od koga kaj, Levst. [Zb. sp.]).
  81. terminologı̑ja, f. znanstveno imenstvo, die Terminologie.
  82. termoelēktrika, f. elektrika zbujena po toploti, die Thermoelektricität.
  83. termoskōp, m. toplokaz, das Thermoskop.
  84. térnjavəc, -vca, m. der Tölpel, Mur., C., vzhŠt.
  85. terȗs, m. ein schwer verstehender Mensch, Lašče- Erj. (Torb.); der Tölpel, Blc.-C.; napihnjen t., Levst. (Zb. sp.).
  86. tesáč, m. der Zimmermann, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), Notr.
  87. tesalíšče, n. die Zimmerstätte, der Zimmerhof, Cig., C.
  88. tesálọ, n. die Zimmeraxt, Cig., C.
  89. tesȃnje, n. das Behauen des Holzes, das Zimmern.
  90. tesár, -rja, m. 1) der Zimmermann; —2) neki hrošč: der Zimmermann, der Hausbock (lamia aedilis), Erj. (Ž.).
  91. tesárče, -eta, n. dem. tesar; der Zimmerjunge, Cig.
  92. tesáriti, -ȃrim, vb. impf. das Zimmermannshandwerk ausüben; zimmern, C.; tesaril in mizaril je samouk razne stvari sosedom, Jurč.
  93. tesárnica, f. 1) der Zimmerplatz, Cig. (T.); — 2) = tesarska sekira, Savinska dol.
  94. tesárski, adj. Zimmermanns-, Zimmer-.
  95. tesȃrstvọ, n. das Zimmerhandwerk.
  96. tésati, tę́šem, vb. impf. 1) behauen, zimmern; — 2) meißeln, Mur., Cig.
  97. tésən, -sna, adj. eng, knapp; obleka je tesna; soba je tesna; tesno je v hiši; na tę̑snọ, eng aneinander; — tesna mu hodi, tesna mu je, er behilft sich knapp; na tę̑snem živeti, knapp, kärglich leben; — na tesnem koga imeti, jemanden kurz halten; — tesno mi je ob srcu, es ist mir angst und bange ums Herz; — eng, innig; tesna zveza; — tesno, genau; tesno se držati mej svojega področja, Levst. (Nauk); tesen red, Levst. (Nauk).
  98. tẹ̑sk, m. 1) = tisk, der Druck: v t. dati, LjZv.; — 2) die Presse, Cig., DZ.; grozdje tlačiti s teski (prešami), Navr. (Let.); ( hs.).
  99. teskáč, m. der Baumspecht, Št.- Cig., Jan., vzhŠt.- C.
  100. tésla, f. die Zimmeraxt, Dict., Mur.; = široka tesarska sekira, s katero se obtesavajo hlodi, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Štrek.; s teslo izdelati kaj, Škrinj.; — das Hohlbeil, Dol., Notr.- Cig., Jan.; orodje v dolbenje lesenih posod, Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Kreuzaxt, Cig.

   46.301 46.401 46.501 46.601 46.701 46.801 46.901 47.001 47.101 47.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA