Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (46.701-46.800)

  1. 2. talár, -rja, m. der Rahmen (iz furl. telàr = it. telajo), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  2. 1. táłən, -łna, adj. 1) = južen, C.; sneg je talen, vreme je talno, C.; — 2) schmelzbar, Jan.
  3. talíga, f. 1) ein einrädriger Schiebkarren, die Schiebtruhe, Št.- Mur., Cig., Jan., C.; — zweirädriger Schubkarren, Kor.- Mur.; — 2) pri jarmu dvoje zavitih, tenko iztesanih in kvišku molečih prekelj, kajk.- Valj. (Rad).
  4. talíkati, -kam, -čem, vb. impf. = takljati: jajca talikati, kolo se talika navzdol, Navr. (Let.).
  5. talíłən, -łna, adj. zum Schmelzen gehörig, Schmelz-, Cig. (T.).
  6. talı̑łnica, f. der Schmelzofen, die Schmelzhütte, Cig., Jan., Cig. (T.).
  7. talílọ, n. 1) das Schmelzmittel, Cig.; — 2) der Fluss der Metalle, Jan., Cig. (T.).
  8. talína, f. = tala zemlja, LjZv.
  9. talíšče, n. 1) der Schmelzherd, Cig., Jan.; — 2) die Schmelztemperatur, der Schmelzpunkt, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  10. talı̑təv, -tve, f. der Schmelzprocess, Cig. (T.).
  11. talíti, -ím, vb. impf. schmelzen ( trans.), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — t. se, schmelzen ( intr.), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); sneg se tali, BlKr., jvzhŠt.
  12. talı̑vəc, -vca, m. der Schmelzer, Cig.
  13. talı̑vka, f. die Schmelzerin, Cig.
  14. tálja, f. = čola, der Klotz, (iz furl.) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  15. taljénje, n. das Schmelzen.
  16. taljìv, -íva, adj. schmelzbar, Cig., Jan., Sen. (Fiz.).
  17. taljívost, f. die Schmelzbarkeit, Cig.
  18. táłnost, f. die Schmelzbarkeit, Jan.
  19. tálog, -óga, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z., Dol.- Erj. (Torb.); — prim. tal ( adj.), Mik. (Et.).
  20. tálov, adj. = tal: talova tla, Zv.
  21. tálovən, -vna, adj. talovna trava = talog, die Nieswurz, Erj. (Torb.).
  22. tálovje, n. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Guts., Jarn., Mur., C., Tolm.
  23. tálovka, f. die Nieswurz, C.
  24. tȃm, adv. 1) dort; tam pa tam, hie und da; od tam = od onod; do tam = do onod; — 2) = tja: sem pa tam, hin und her, jvzhŠt.; sem ter tam razvlečeno, Dict.
  25. 2. táma, f. die Betäubung, die theilweise Bewußtlosigkeit, SlGor.- C.; v tami leži, C., jvzhŠt.; — prim. tamšast.
  26. támast, adj. betäubt, jvzhŠt.; — prim. 2. tama.
  27. támati, -am, vb. impf. wie ein Schlaftrunkener herumtappen, Z.
  28. tamburáš, m. kdor zna na tamburico udarjati, der Mandolinenspieler, nk.
  29. tȃntər, adv. iz: ta noter, Rož.- Kres.
  30. tantrẹ́, adv. iz: tam notre (notri), Rož.- Kres.
  31. tápati, -am, vb. impf. leise treten, schleichen, Jarn., Cig., Jan., C., Kr.; kontrabantarji s tobakom tapajo po deželi, Jurč.; — prim. kor.-nem. tappe, Fuß ( zaničlj.), srvn. tape, Pfote.
  32. tapētar, -rja, m. der Tapezierer, Jan. (H.).
  33. tapetováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) tapezieren, Jan. (H.).
  34. tapljáti, -ȃm, vb. impf. sanft schlagen, tätscheln, Z., Let., Dol., Gor.
  35. tarȃc, m. das Straßenpflaster, kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. terrazzo, die Terrasse.
  36. tárati, -am, vb. impf. 1) abplagen, martern, V.-Cig.; bil je preganjan, vjet, taran, Vod. (Izb. sp.); — t. se, sich abplagen, Cig.; — 2) langsam arbeiten oder gehen, C.; — 3) t. se, = goniti se (o kobili), M.; — prim. treti (?).
  37. tȃrča, f. 1) die Tartsche, der Schild, Meg., Dalm., Krelj; — 2) die Zielscheibe, das Ziel, Dict., Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) ein runder Korb; tarčo polno jagod nabrati, Savinska dol., — prim. nem. Tartsche, fr. targe, Mik. (Et.).
  38. tarčestrẹ̑łəc, -łca, m. der Scheibenschütze, Cig., Jan.
  39. tarkljáti, -ȃm, vb. impf. = gristi, da se sliši glas grizočih zob, (od ben.-it. torcolàr, pressen), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
  40. 2. tȃrnja, f. die Wachsmilbe (iz ben.-it. tarma), Ljubušnje ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  41. tȃsa, f. ein Haufen aufgeschichtetes Holz, Heu o. Garben, Rez.- C., Tolm., Idrija, KrGora; — prim. furl. tasse, Holzstoß, Štrek. (Arch.).
  42. tȃšč, adj. = prazen: bogate je odpustil tašče, Krelj; — tašče zrno, das Afterkorn, Cig.; — prim. tešč.
  43. 2. tȃščica, f. dem. 2. taška; 1) das Hängeschlösschen, Cig.; — 2) das Amulet, Jan.; das Medaillon, Jan.; — 3) eine Art Kuchen, C., Z.
  44. 2. tȃška, f. 1) die Tasche, Dalm.- Valj. (Rad), Št.; — 2) das Hängeschloss, das Vorlegschloss, Cig., DZ., Gor.; — 3) eine Art Kuchen, Z.; — prim. it. tasca, nem. Tasche.
  45. 3. tȃška, f. = prazno zrno, das Afterkorn, Cig.; — die Weinbeerhülse, bes. die ausgepresste, Cig.; — nam. taščka; prim. tašč.
  46. tȃt, tȃta, tatȗ, m. 1) der Dieb; — 2) der Nebenschössling an Bäumen, Reben, Cig., Jan.; — ein abgesonderter Faden des Dochtes (der Wolf), Cig., Jan.; — 3) neki hrost: der Kräuterdieb (plinus fur), Erj. (Z.).
  47. tȃtba, f. der Diebstahl, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad), LjZv.
  48. tatbína, f. der Diebstahl, Z., Valj. (Rad).
  49. tatìč, -íča, m. dem. tat; ein kleiner Dieb; tatiče obešajo, tatove pa izpuščajo, Jan. (Slovn.).
  50. tatǫ́vski, adj. Diebs-; tatovska zadruga, Jurč.
  51. tȃtrman, m. 1) = zgornji konec vodnjaške cevi, nav. s kakim okraskom ( n. pr. s človeško glavo), Gor.; — 2) = strašilo v prosu, Notr.; — 3) = velik mejnik, Burg. (Rok.), Ig (Dol.), Notr.- Z.; — 4) = močerad, Planina ( Št.)- Glas.; — prim. kor.-nem. tatterman, der Brunnenstock, die Vogelscheuche, C.
  52. tavmatrōp, m. čudokret, das Thaumatrop, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  53. tè, adv. = tedaj, hierauf, da, Mik., vzhŠt.; te pa = potle pa, potem pa, vzhŠt.
  54. tę̑, tá, tọ̑, pron. = ta, Jan., M., C., jvzhŠt.
  55. tę̑č, -ı̑, f. das Zapfenlager einer Welle, eines Rades, die Anwelle, Mur., Cig., Met., Mik., Ig (Dol.).
  56. tečȃj, m. 1) der Zapfen einer Welle ( mech.), Cig. (T.); — 2) die Thürangel, Dict., Cig., Jan., M., Kras, Savinska dol.; do tečaja, angelweit, M.; vsa vrata vidi do tečaja odprta, Ravn.; — 3) der Pol, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), Jes., nk.; — 4) das Laufwerk in der Mühle, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 5) der Lauf, ogr.- M.; — das Stadium, C.; šestdeset tečajev daleko od Jeruzalema, Krelj; — 6) der Curs, Jan., nk.; učni t., der Lehrcurs, DZ., nk.; — der Cours, Cel. (Ar.).
  57. təčáti, -ím, vb. impf. = tičati, stecken ( intr.), Dict., Kast.- Cv., Mik., vzhŠt.
  58. tečénje, n. das Laufen; der Lauf: v tečenju let, Levst. (Zb. sp.).
  59. téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče ( schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko ( werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče ( geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem ( nam. v o. l.), Podkrnci- Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc- Štrek. [Let.].
  60. tę́čina, f. der Gang unter der Erde, M., Levst. (Cest.); krt ima tečine pod zemljo, M., Z., Svet. (Rok.).
  61. tȇčmək, -məka, m. der Mundschenk bei einer Hochzeit, Valj. (Rad).
  62. tẹdnják, m. der Wöchner, vzhŠt.- C.
  63. tę̑g, tẹ̑ga, tegȃ, m. 1) der Zug: na eden teg (roke), ogr.- Valj. (Rad); — die Linie, ogr.- C.; — 2) das Tagewerk, Jan., C.; — 3) die Last, C.; — 4) das Getreide, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), Svet. (Rok.), BlKr., Cig., Jan.
  64. tę́ga, f. = teža, das Gewicht, Z., Vest., Zora.
  65. tegínja, f. 1) die Schwierigkeit, Jan.; — 2) = omotica, omedlevica: prišla mu je teginja, Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; = težave v želodcu, Črniče ( Goriš.); — 3) dringende Eile, Jan.; kakšna teginja ti je, da tako hitiš? Lašče- Erj. (Torb.); s silo in teginjo se je vršilo delo, LjZv.
  66. tę̑gla, f. = gladež, gladilo za perilo, das Bügelholz, Št.- Valj. (Rad); — iz madž.
  67. tę́gniti, -nem, vb. impf. 1) liefern, geben: hrano t. komu, Cig.; lehko je čedno oblečen, saj mu jaz obleko tegnem, Gor.; krčmarjem vino t., Rut. (Zg. Tolm.); mati mu tegne (= daje) žganje, Gor.- DSv.; govorico t. komu, mit jemandem ein Gespräch fortführen, sich mit ihm abgeben, Gor.; — 2) = utegniti, Zeit haben, C.; ne tegnem, Dol.; — 3) t. se, sich strecken: pes se tegne, vzhŠt.- C.; otroci se tegnejo (werden größer), vzhŠt.- C.
  68. tegóta, f. 1) die Beschwerde, die Last, Jan.; — die Schwierigkeit, die Unbequemlichkeit, C.; — 2) die Drehkrankheit, M.; — der Schwindel, C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = togota, M., Lašče- Levst. (Rok.); — 4) die Traurigkeit, der Schmerz, C.
  69. tegótən, -tna, adj. 1) schwierig, Jan.; — lästig, SlN.; tegotno stane koga, es kommt jemandem schwer an, Zora; — 2) schwindelkrank, Z.; — 3) = togoten, M.
  70. tegotíti, -ím, vb. impf. 1) beschwerlich machen, erschweren, vzhŠt.- C.; —2) zwingen, drängen, C.; — eilen: jesti in t., C.; — 3) t. se, wehklagen: t. se in jokati, C.
  71. tegotljìv, -íva, adj. jähzornig, C.
  72. təhíniti, -ı̑nem, vb. impf. 1) schwinden: grozdje tehine (= zmerom ga je manj), Dol.; — 2) t. se, sich verstellen, Kras.
  73. təhnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) muffeln, SlGor.- C.; — 2) schwinden, zugrunde gehen, absterben: drevesu vrh tehni, korenine tehnijo, jvzhŠt.
  74. tēhnika, f. pravila umetnega in obrtnega zdelovanja (tudi = politehnika), die Technik.
  75. tehnologı̑ja, f. teorija o obrtnem zdelovanju, die Technologie.
  76. tehtarína, f. die Waggebür, DZ.
  77. tę̑htati, -am, vb. impf. 1) das Gewicht mit der Hand prüfen; — wägen: zlato svoje tehtaš na vago: raji tehtaj na njo besede! Ravn.- Valj. (Rad); — 2) wiegen: pet centov t., Jan., nk.
  78. tę́htən, -tna, adj. gewichtig, wichtig, Cig., Jan., nk.; tehtni vzroki, triftige Gründe, nk.
  79. tę̑htnica, f. die Wage, V.-Cig., Jan., M., Cig. (T.); (tehtníca), Levst. (Nauk); prožna t., die Federwage, Sen. (Fiz.).
  80. 1. tę̑k, m. der Lauf; v tek se spustiti, zu laufen anfangen; tudi: na t. se spustiti, Prim.; v tek priti, ins Laufen kommen, C.; na t., im Laufe: na t. uloviti koga, Prim.; na t., schnell, eilig, C.; = v tek, Kor.- M.; — voda je deročega, lenega teka, Jes.; ceste gredo z gladkim tekom ( direct) do sela, Levst. (Močv.); — t. zvezd; — t. časa; t. pozemeljskih, posvetnih reči, der Weltlauf, nk.; t. obravnave, der Gang der Verhandlung, nk.; — t. besede, govorice, der Fluss der Rede, Cig. (T.); — t. svoj doteči, seinen Lauf vollenden, C.
  81. 2. tēka, f. zvezek, die Theke, das Schreibheft.
  82. tẹkáč, m. der Läufer, Z.
  83. tẹkalíšče, n. 1) die Laufbahn, die Rennbahn, Cig., Jan., C.; — 2) die hölzerne Einfassung, in welcher der obere Mühlstein läuft, der Lauf, V.-Cig.
  84. tekár, -rja, m. = tekač, der Läufer, Mur., C., Volk.- M.; der Courier, Vod. (Izb. sp.), Škrinj.
  85. tẹ̑kəc, -kca, m. der Ziegen- oder Schafbock, Cig., C., M.; — prim. tekati se.
  86. teklína, f. das Baumharz, C.
  87. təkmà, adv. gleich: t. sva si = enaka sva si, C.; — ohne Daraufgabe (beim Tausch): t. menjati, Levst. (Sl. Spr.), Jurč.; — t. se je sešlo, es ist knapp ausgegangen (= es war nicht zu viel, nicht zu wenig), Levst. (Sl. Spr.); — to dvoje gre tekmà, eins hebt das andere auf, C.
  88. təkmáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) wetteifern: t. se s kom, C.; (= tekmati, Mur.- Cig., Jan.); an Güte gleichen oder nahekommen: ta dva soda se tekmata, rekše, vino iz teh dveh sodov je malo ne enako dobro, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) passen: t. se k čemu, C.; suknja se ti lepo tekma, C.
  89. təkmȃvəc, -vca, m. der Nebenbuhler, Z.
  90. təkmeník, m. der Wetteiferer, der Nebenbuhler, Mur.; — der Mitbewerber, der Concurrent, Levst. (Močv.), DZ.
  91. tę́kniti, -nem, vb. impf. ( pf.) günstigen Erfolg haben, gedeihen; delo mu tekne, Škrinj.- Valj. (Rad); wohl bekommen; jed mi tekne; ausgiebig sein; veliko jẹ́, pa mu nič ne tekne; — t. v prid, zum Nutzen gereichen, C.; t. k zdravju, Kug.- Valj. (Rad).
  92. təkníti, táknem, vb. pf. anrühren, C., Mik.; ni teknil ga nisem, ich habe ihn nicht einmal angerührt, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — t. se koga, česa, jemanden, etwas anrühren, Cig. (T.), C., Notr.- Levst. (Rok.), Jurč., Vest.; Peska ne takne Se z nogo, Vod. (Pes.); — t. se, betreffen: tudi mene se je teknila ta izprememba, Jurč.
  93. tekȗn, m. der Läufer, Cig., Jan.; — der Schnelläufer, Zora.
  94. tekȗnica, f. das Erdzeislein (mus noricus citellus), Cig.
  95. tekúta, f. = tekut, jvzhŠt.
  96. telakínati, -am, vb. impf. = takljati: jajca t., Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. talikati.
  97. telàv, -áva, adj. razpokan, ne cel: telava smreka, deska, Notr.; — ( nam. tulav?).
  98. téłče, -eta, n. = telce, jvzhŠt.
  99. tę̑łčji, adj. Kälber-: gnal je teleta past na telčjo stajo, Levst. (Zb. sp.).
  100. téle, -ę́ta, n. 1) das Kalb; — morsko tele, der Seehund (phoca vitulina), Erj. (Ž.); — psovka neumnemu, nerodnemu človeku; — 2) das Kerngehäuse des Kernobstes, V.-Cig.; — das Kernholz, vzhŠt.- C.

   46.201 46.301 46.401 46.501 46.601 46.701 46.801 46.901 47.001 47.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA