Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (46.601-46.700)

  1. šumẹ́vati, -am, vb. impf. zu rauschen pflegen, nk.
  2. šȗnt, m. die Aufhetzung, die Aufwiegelung, Cig.
  3. šúntanje, n. das Hetzen, das Aufwiegeln.
  4. šúntar, -rja, m. der Hetzer, der Aufwiegler.
  5. šúntarica, f. die Hetzerin.
  6. šúntarski, adj. hetzerisch, aufwieglerisch.
  7. šúntati, -am, vb. impf. hetzen, aufwiegeln; — prim. švab. schünden = antreiben, stvn. scundan, Levst. (Rok.).
  8. šúntav, adj. hetzerisch, Jan. (H.).
  9. šúntavəc, -vca, m. der Hetzer, der Aufwiegler.
  10. šȗp, šúpa, adj. hohl, C., Z.; — prim. šupelj.
  11. šȗpa, f. der Schoppen, die Schuppe; — iz nem.
  12. šȗpək, -pka, m. ne trda, votla zelna glava, C.; — prim. šupelj.
  13. šúpəlj, -plja, adj. durchlöchert, hohl, Dol., Notr.- Cig., Jan., M., C., Erj. (Min.), Žnid.; š. hrast, Rib.- Mik.; š. kamen, C.; š. zob, oreh, BlKr.; na šupljih slopeh, Nov.
  14. šuplják, m. 1) = prazen, gluh oreh a. leščnik, BlKr.; — votel zob, BlKr.; — 2 der Hohlkopf, der Dummkopf, Cig., C.
  15. šupljína, f. die Höhle, Cig., Jan., M.; das Loch, Zora.
  16. šȗri, m. die Feldgrille, Cig.; šuri-muri, pojdi ven! tako kličejo otroci murne iz luknjic.
  17. šústniti, šȗstnem, vb. pf. mit Geräusch stürzen, C.
  18. šȗšast, adj. hornlos: š. kozel, M., C.
  19. šušlják, m. ein langsamer Mensch, der Zauderer, der Mauschler, Valj. (Rad), (šušljek, Mur., C.).
  20. šušljáti, -ȃm, vb. impf. 1) langsam thun, zaudern, mauscheln, C., Z.; — 2) still reden, lispeln, C.
  21. šušljàv, -áva, adj. zauderhaft, C.
  22. šušljȃvəc, -vca, m. der Zauderer, C.
  23. šušmár, -rja, m. der Pfuscher, der Stümper, Cig., Jan., ZgD., LjZv., Kr.; Že bukve vsak šušmar daje med ljudi, Preš.
  24. šušmarı̑ja, f. die Pfuscherei, Cig., Jan., ZgD., SlN.
  25. šušnjáti, -ȃm, vb. impf. zischelnd reden: škrbozoba ženska šušnja, C.; — heiser reden, Z.; — durch die Nase reden, (šeš-) Z.; — prim. šošnjati.
  26. šušòt, -óta, m. das Gezischel, C.
  27. šuštę̑rna, f. = šterna, die Zisterne, Trub.
  28. šuštráti, -ȃm, vb. impf. schleuderisch verrichten, fuchteln, Cig., Gor.; — leeres Zeug schwätzen, Polj.
  29. 2. šúta, f. 1) der Schutt, der Schotter, Z., Kr.; — 2) = nasip, zasip, der Erdwall, Meg., Dict.; — iz nem. Schutt.
  30. šútati, -am, vb. impf. spähend oder lauernd schleichen: š. za kom, jemandem nachstellen, ogr.- Valj. (Rad), Zora, Npes.-Vraz; pajek za muhami šuta, ogr.- Valj. (Rad).
  31. šȗtəc, -tca, m. = norec, nespameten človek, Kot pri Koboridu, Podkrnci- Erj. (Torb.); — der Läppische, Z.
  32. švágati, -am, vb. impf. = švigati, v uganki: Šviga švaga Črez dva praga (metla), Vod. (Pes.).
  33. švȃpljast, adj. plattfüßig, Z.; = š. rog, der Tellerhuf, Cig.
  34. švedrálọ, n. ein krummbeiniger Mensch ( zaničlj.), M., Levst. (Rok.).
  35. švedráti, -ȃm, vb. impf. 1) mit krummen Beinen gehen, M., C., Z., Dol.- Levst. (Rok.); — latschen, Jan.; — mit wackelnden Beinen gehen: pijanec švedra, Št.; — 2) črevlje š., die Schuhe schief treten.
  36. švę́drav, adj. = švedrast, krummbeinig, C., Z.
  37. švę́ha, f. das Nadelöhr, das Axtöhr, kajk.- Valj. (Rad); tudi pl. švehe, vzhŠt.- C.
  38. švę̑ljčica, f. = piškur, das Neunauge, die Flussbricke (petromyzon fluviatilis), Guts.- Cig., Mur., Jan., C.
  39. švę́past, adj. = šepast, C., Kor.- Z., LjZv.
  40. švę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = šepati, Mur.- Cig., Cig., Jan., C.; hudič na eno nogo šveplje, LjZv.; konj ne švepa nič, Jurč.
  41. švę́pav, adj. = šepav, Cig., Jan., C., LjZv.
  42. švígati, švı̑gam, vb. impf. 1) sich schnell hin und her bewegen, hin und her schießen, hin und her fahren: ribe švigajo po vodi, miši po hiši, bliski po nebu; — ohne bestimmte Absicht hin und her laufen (fickfacken), Cig.; — stolz einhergehen, C.; — flackern, lodern: plamen šviga; — ( pren.) pogum mu šviga iz oči, Mur.; — 2) schnell hin und her bewegen: z bičem, s šibo š., kača z jezičkom šviga, mladi ljudje z očmi po cerkvi švigajo, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) š. koga, jemanden mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen, Cig., C., Dol.; — žito š. (= otepati) durch Anschlagen entkörnen, Z., vzhŠt.- C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) š. se, brunften: mačke se švigajo, Cig., Z.; — prim. nem. schwingen, Levst. (Rok.).
  43. švígəlj, -glja, (-gəljna), m. 1) eine lange Ruthe, C.; — 2) ein langes, dünnes und schmales Brett, C., Z., jvzhŠt.; — 3) = ržen snop, ki ga ne omlatijo, ampak le ošvigajo (otepejo), Tolm.; — 4) ein lang aufgeschossener Jüngling, Cig., Ig (Dol.).
  44. švigetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. š. z bičem, die Peitsche schwingen, C.
  45. švı̑glja, f. 1) eine lange Ruthe, Z., Tolm.; — 2) ein hochaufgeschossener, schlanker Baum, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.), Savinska dol.; ein solcher Mensch, Cig.; take dolge šviglje niso nikoli močne, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = jerbas, pletenica, ein Korb, Kameno- Erj. (Torb.); — 4) = driska, hitrica, Jan., C.
  46. švigljáti, -ȃm, vb. impf. hin und her schwingen, fuchteln: z bičem š., C., Z.; — flackern, Jan.; — drevo se šviglja (schwingt hin und her), C.
  47. švístati, švı̑stam, vb. impf. spritzen, Z.; — pritscheln, C.; — schlagen, C.
  48. švr̀k, švŕka, m. der Schlag mit einem dünnen Körper, der Schmitz, Cig., Jan., C.
  49. švŕkalica, f. 1) eine kleine Peitsche, Jarn.; — 2) die Spritze, Z.
  50. švrkȃłnica, f. die Spritze, Jan.
  51. švŕkati, švȓkam, vb. impf. 1) mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen; — 2) spritzen; — bes. harnend ausspritzen.
  52. švȓkəc, -kca, m. 1) der Schmiss, M.; — 2) der Spritzstrahl, der Spritzer, Z.
  53. švŕkniti, švȓknem, vb. pf. 1) mit einer Ruthe oder Peitsche schlagen, Jan., M., Polj.; — 2) spritzen, Cig., Jan.; — ( intr.) hervorschießen: gnoj, kri švrkne iz rane, Polj.
  54. švrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. spritzen, C.
  55. švrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) beim Rinnen breit spritzen ( z. B. beim Hahn), Fr.- C.; — 2) struppig sein, Rib.- M.
  56. švŕljast, adj. sich ausbreitend: glavnata in švrljasta ali neglavnata solata, Vod. (Izb. sp.).
  57. švrljúga, f. čopasta š., die Haubenlerche (alauda cristata), C., Erj. (Z.); — hs.
  58. švŕtast, adj. = švedrast, C., Z.
  59. švŕtav, adj. = švedrav, Z.
  60. švŕtavəc, -vca, m. = švedravec, Blc.-C., Z.
  61. tȃ, tȃ, tọ̑, pron. dieser, diese, dieses; ta je bosa (prazna), das ist nicht wahr; ta je lepa! das ist mir eine schöne Geschichte!; in to, und zwar; na to (nato), hierauf; po tem (potem), hernach; v tem, indessen; med tem, inzwischen; med tem ko, während; na tem biti, auf dem Punkte stehen, V.-Cig., Jan., nk.; — čim — tem, je — desto; tem, s tem, um so, desto; tem bolje, um so besser; če več — s tem dalje, Trub.; — s tem večji umetnik, tem večji junak, ein noch so großer Künstler, Held, Navr. (Let.); če s tem pridneje iščemo, wenn wir noch so fleißig suchen, Levst. (Zb. sp.); — to, da: to smo tekli! — kdo to? wer denn? C.
  62. tà, adv. = tja, Št.- Cig., KrGora, Rez.- C.
  63. tà, interj. ja, doch: ta rekel sem ti, da ne hodi, ich habe es dir ja doch gesagt, ta mari ostanem doma, ich bleibe doch lieber zu Hause, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  64. tabēla, f. razpredelnica, die Tabelle.
  65. tabelārən, -rna, adj. razpredelen, tabellarisch, Jan. (H.).
  66. tabę̑rna, f. das Wirtshaus, Mur., Cig., Jan., C.; Iz cerkve pa hitro V taberno leti, Npes.-K.; Ne hodi v taberne! Ahac.
  67. tábor, m. 1) das Lager, Habd.- Mik., Meg.; ein befestigtes Lager, ein befestigter Ort, Mur., Cig., Jan.; Zdaj bo vzela (kraljica) beneški tabor, Svetega Marka v'soki zvonik, Npes.-K.; tabor je obzidana in utrjena cerkev, prava narodna trdnjava zoper Turke, Zora; — 2) der Krieg, kajk.- Valj. (Rad), Prip.- Mik.; — v tabor dati, zum Militär geben, C.; — 3) eine Volksversammlung unter freiem Himmel zu politischen Zwecken, nk.; (tábor, -óra, Levst. [Nauk]); — 4) das Lager = die Partei: v našem, v nasprotnem taboru, nk.; prim. tur. tabor, Mik. (Et.).
  68. taboríšče, n. 1) der Lagerplatz, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Heereslager, nk.; — 2) die Volksversammlungsstätte, C., Levst. (Nauk).
  69. 1. táca, f. die Tasse; — prim. it. tazza.
  70. 2. táca, f. 1) die Tatze, die Pfote; vem, kam pes taco moli = ich weiß, wo das hinaus will; zastonj pasjo taco na mizo vlečeš = die Natur lässt sich nicht verleugnen, Npreg.- Mariborska ok.- C.; — 2) medvedova t., eine Art Bärenklau: gemeines Heilkraut (heracleum sphondylium), C., Strp.; — mačje tace, das Katzenpfötchen (gnaphalium dioicum), Josch.
  71. tȃcar, -rja, m. ein Thier mit großen Tatzen: medved tacar, LjZv.
  72. tacáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig, plump einhergehen, Z.
  73. tȃcman, m. ein Thier mit großen Tatzen: der Bär, Z., Bes.; — tudi o človeku, kateri ima velike roke ali noge, Lašče- Levst. (Rok.).
  74. tačásən, -sna, adj. 1) damalig, Mur., Cig.; — 2) derzeitig, einstweilig, Jan.
  75. tačkáriti, -ȃrim, vb. impf. = s tačkami voziti, karren, Cig.
  76. 1. tȃčkati, -am, vb. impf. = na tačkah voziti: rudo t., Erz auslaufen ( mont.), Cig.
  77. tadòl, adv. = ta doli, tja doli, M., jvzhŠt.
  78. tȃj, m. das Leugnen: v taj se spustiti = tajiti začeti, Z., Gor., Savinska dol.
  79. tȃj, pron. = ta ( m.), Zora.
  80. tája, f. das Leugnen, Mur.; v tajo se spustiti, zu leugnen anfangen, C.; = v taje se spustiti, Cig.; — das Verheimlichen, Mur.
  81. tájanje, n. das Schmelzen.
  82. tájati, tȃjam, -jem, vb. impf. schmelzen ( trans.); solnce taja sneg; t. se, schmelzen ( intr.); led, sneg se taja; — ( pren.) srce se mu od ljubezni taja, v solzah se taja, Ravn.- Valj. (Rad).
  83. tȃjba, f. das Leugnen, Cig., Jan., C., BlKr.; v tajbo se spustiti, zu leugnen anfangen, Cig., Ip., Lašče- Erj. (Torb.); v tajbo postaviti, leugnen, Dict., Jsvkr.; v tajbo kaj dejati, etwas verleugnen oder verschweigen, C.; ni tajbe, es lässt sich nicht in Abrede stellen, Levst. (Pril.); — brez tajbe ( ohne etwas zu verhehlen) se izpovedati, Jsvkr.
  84. tȃjč, m. 1) = zlodej, Sostro pri Ljub.- DSv.; ( prim. bav. deutsch = Teufel, Štrek. [Arch.]); — 2) = konjederec, C.
  85. tájən, -jna, adj. geheim, heimlich, Cig., Jan., nk.; — iz drugih slov. jezikov.
  86. tajíti, -ím, vb. impf. leugnen; taji, da ga ne pozna, Jap. (Prid.); ne morem tajiti; — verleugnen; pravo vero taji, Preš.; — verheimlichen, verbergen; bolezen t., Levst. (Nauk); gotovo si kaj pograbil, pa tajiš, ko gad noge, Jurč.; sapo t., den Athem zurückhalten, SlN.
  87. tajnopìs, -písa, m. die Geheimschrift ( z. B. die Chiffreschrift), Jan., h. t.- Cig. (T.), DZ.
  88. tȃk, m. der Stiefelabsatz, Štrek., Notr.; — prim. it. tacco.
  89. ták, adj. so beschaffen, solcher; taki-le so! so sind sie! v takem, bei solchem Wetter, C., jvzhŠt.; taka je na svetu, so geht es in der Welt; taka tema je bila, da nikdar takega, Jurč.; po tem takem, unter solchen Umständen, folglich.
  90. tȃkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) rollen machen, Mur., Cig., Jan., M., C., Vas Krn- Erj. (Torb.), Gor.; kolesca t. v dolino, Navr. (Let.); krogle t. na kegljišču, Gor.; t. se, rollen, sich wälzen, Cig. (T.); — 2) schaukeln, wiegen, Jan., M., C.; V zibki smo te takali, Npes.- Mik.; K letu bom zibko takala, Npes.-K.; — 3) = prelivati, vergießen, M., C.; Ljubica jokala, Solze je takala, Npes.-K.; Svetle solzice takala, Npes.-Schein.
  91. tàki, adv. = takoj, sogleich, Mur., Zora, kajk.- Vest., BlKr., jvzhŠt.
  92. takı̑stọ, adv. auf solche Weise, so; zdaj se pa takisto dela z menoj? Levst. (Zb. sp.); — gerade so, Levst. (Sl. Spr.).
  93. takı̑šən, -šna, adj. so beschaffen, jvzhŠt.
  94. takọ̑, adv. 1) so, in der Weise; tako-le, so, auf folgende Weise; prav tako, gerade so; tako mi Bog pomagaj! so mir Gott helfe! tako ali tako, in dem einen und dem anderen Falle; — v mesto pojdem tako ali tako, auf die eine o. die andere Art; sama bi bila že tako ali tako prebila, Erj. (Izb. sp.); — 2) ohnehin: saj tako sam pridem; to je že tako dognana reč.
  95. tákovšən, -šna, adj. = takšen, DZ., nk.; prim. "takovišne" pravde, Rec.; "takušna" vera, Schönl.
  96. tákši, adj. = takšen, vzhŠt., ogr.
  97. tākt, m. udarjanje pri glasbi, der Takt; t. biti, den Takt schlagen; — ( pren.) = obzirnost nk.
  98. tāktən, -tna, adj. Takt-; — = obziren, taktvoll, nk.; taktno obnašanje, nk.
  99. tȃł, tála, adj. aufgethaut, schneelos, Cig., Jan., C.; zemlja je tala, talo je, Dol.
  100. talabǫ́rše, f. pl. die Feuerzange (iz furl.), Tolm., Soška dol.- Štrek. (Arch.).

   46.101 46.201 46.301 46.401 46.501 46.601 46.701 46.801 46.901 47.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA