Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (46.501-46.600)

  1. štǫ́kalọ, n. 1) = štokalnik 2), Z.; — 2) ein ungeschickter Mensch, Lašče- Levst. (Rok.).
  2. štǫ́kati, štǫ̑kam, vb. impf. mit einem Stock oder einem ähnlichen Dinge stoßen, stechen, stochern, M., C.; s palico po grmovju š., jvzhŠt.; — s štokalnikom svinjam v pominjaku hrano štokajo, Lašče- Levst. (Rok.); — stöbern: kaj povsod štokaš! BlKr.; — od nem. Stock (?).
  3. štolnína, f. die Stolagebür, Jan., DZ.
  4. štǫ̑r, m. 1) der Baumstumpf, der Baumstock; kaj bom tu stal, kakor hrastov štor! Jurč.; — der Krautstrunk, Dict., Cig., Dol., Gor.; — 2) der Zapfen von Nadelbäumen, Poh.; — 3) der Baumknorren, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) der Klumpen, Mur., Trst. ( Vest.); — 5) eine ausgehöhlte Birne, jvzhŠt.; — 6) = škaf, das Schaff, Koborid ( Goriš.); — 7) psovka neokretnemu človeku, der Klotz; — tudi: štòr, štóra; — prim. bav. storren, Baumstumpf, Mik. (Et.).
  5. štǫ̑rast, adj. plump, klotzig, ungeschickt.
  6. štǫ́rati, štǫ̑ram, vb. impf. = štokati, Fr.- C., jvzhŠt.
  7. štǫ̑rovəc, -vca, m. die Zwergbohne, C.
  8. štrákəlj, -klja, m. eine kleine Strähne, Cig.; š. kupilnega cvirna, Lašče- Levst. (Rok.); — ein abgesonderter Theil einer Strähne, M.; trije štraklji so cela štrena, Z.; — prim. nem. Strang tudi = Strähne, dem. Strangel (?).
  9. štrámast, adj. dumm, Z.
  10. štrbálja, f. ein schlechter Wald, C.; ein Wald mit dürrem Holz oder Krummholz, Z.
  11. štrbáljast, adj. mit dürrem oder krummem Gehölz, Z.; štrbaljasta gošča ima redke veje, C.
  12. štrbònk, interj. = štrbunk, LjZv.
  13. štrbúnkniti, -ȗnknem, vb. pf. hineinplumpen: v vodo š.; — mit einem Worte herausplatzen, C.
  14. štrcȃljka, f. = otročja brizgalnica od bezgovine, die Handspritze, BlKr.
  15. štrcljáti, -ȃm, vb. impf. = s pirhom ob pirh trkati za igro, Navr. (Let.), BlKr.
  16. štȓčnica, f. der Spritzfisch (chelmon rostratus), Erj. (Z.).
  17. štrę́ca, f. = šparon, Notr.; — grahove štrece, Erbsenranken, Notr.; — die holzige Wurzel der Rübe, der Kohlrübe u. dgl., M.
  18. štrę́cast, adj. holzicht, Cig., M.
  19. štrẹ́kəlj, -klja, m. 1) die Thürangel, M., Z.; — 2) der Zapfen einer Welle, C.; — prim. strekelj.
  20. štrẹ́na, f. die Strähne; — iz nem.
  21. štrengetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren: š. z železom, z denarji, C.; klimpern: na citre š., C.; — prim. strinketati.
  22. štrę̑vca, f. die Stelze, Guts., V.-Cig., C., Gor.; — iz nem. Stelze (?).
  23. štrevcáti, -ȃm, vb. impf. auf Stelzen gehen, C.; — = razkoračeno, nerodno hoditi, Polj.
  24. štrfìč, -íča, m. 1) = strpič: štrfiče kazati, C.; — 2) neka hruška, C.
  25. štrígəlj, -glja, m. der Striegel; — iz nem.
  26. štrı̑glja, f., vzhŠt., pogl. striglja.
  27. štrigljȃvka, f., Mur., Cig., jvzhŠt., pogl. strigalica.
  28. štrı̑t, adv. = vštrit, vštric: na štrit iti, vzhŠt.
  29. štrítof, m. 1) ein Tuch- oder Leinwandstreifen, Notr.; bes. der Randstreifen beim Tuch, Notr., jvzhŠt.; — 2) dasjenige, woran man das Garn zum Knäuel windet, der Kern des Knäuels, jvzhŠt.- C.; — 3) das Hölzchen, mit dessen Hilfe man Garn windet, Valj. (Rad), Savinska dol., SlGor.
  30. 1. štȓk, m. 1) der Spritztropfen, der Spritzer: š. vode, C.; — 2) ein Schlag mit der Peitsche, Cig., M.
  31. 2. štȓk, m. der Storch, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik., Danj. (Posv. p.), Frey. (F.), Erj. (Ž.), vzhŠt.; — kranjski š., eine Art Laufkäfer (carabus caelatus), Nkol.
  32. štŕka, f. 1) eine kleine Spritze, Fr.- C.; — 2) ime kravi, katera rada štrka (= bezlja), BlKr.- Let.
  33. štrkáč, m. der Wasserspritzer, Cig.
  34. štŕkalica, f. 1) die Spritze, Fr.- C., M.; — die Klystierspritze, Cig.; — 2) lok v otročjo igračo, Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.).
  35. štŕkanje, n. 1) das Spritzen, M.; — 2) das schnelle Hinundherspringen, M.; — die Bewegungen des Uhrpendels, Zora.
  36. 1. štŕkati, štȓkam, vb. impf. ad štrkniti; 1) spritzen ( intr.); mleko štrka iz sesca; dež štrka, es tröpfelt, Cig., Soška dol., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), Polj.; — 2) spritzen ( trans.), vodo štrkati v rane; — 3) schnell sich bewegen, schießen: miška štrka sem ter tja, LjZv.; — ura štrka, das Uhrpendel bewegt sich hin und her, C.; po noči lučce štrkajo, bei der Nacht schießen die Irrlichter umher, Z.; iskre štrkajo, Funken sprühen, C., Savinska dol.; luč štrka, das Licht flackert, C.; drva na ognju štrkajo (platzen), C.; — 4) schlagen, C.; bes. mit der Peitsche schlagen, M.; — š. koga s fižolom (bewerfen), Goriš.
  37. 2. štrkati, -am, vb. impf. = bezljati, BlKr.; = š. se; blago se štrka, das Vieh ist durch Bremsenstiche scheu geworden, Mik.; (koren: strk-, stechen, Mik. [Et.]).
  38. štŕkavəc, -vca, m. 1) der Spritzer, Cig., Jan., M.; — 2) der gerne mit der Peitsche schlägt, M.; — 3) der Herumstreicher, Cig., Jan., M.; ein schlechter Bube, C.; der Springinsfeld, Cig., Jan.; — 4) pasji š. na nogi, eine Art Fußgeschwür vom Anstoßen oder ein Sohlengeschwür, Fr.- C.; — die Fußschwiele, C.; — 5) neka žival (squalius cavedanus), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — 6) der Aronstab (arum maculatum), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  39. štŕkavka, f. die Spritzerin, Cig.
  40. štȓkəc, -kca, m. 1) der Spritztropfen, Jarn.; — 2) der Nasenstüber, Guts.- Cig.
  41. štŕkəlj, -klja, m. = štrcelj, C., Z.
  42. štȓklja, f. die Holunderspritze, M., C.
  43. štȓkljaj, m. ein Spritzstrahl, Jan., Z.
  44. štŕkniti, štȓknem, vb. pf. 1) spritzen ( intr.); kri je štrknila iz rane, Dict.; mleko je štrknilo iz sesca, Z.; — 2) dahinschießen, huschen; — 3) spritzen ( trans.); kri š. na kaj, etwas mit Blut bespritzen; — 4) schlagen, C.; bes. einen Schlag mit der Ruthe oder Peitsche versetzen, M., Z., Polj.; — 5) kupico vina š., ein Glas ausstechen, austrinken, Mur., Cig.
  45. štrkǫ́lja, f. die Stelze, Jan., vzhŠt.
  46. štrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. flackern (vom Licht), C., Z.
  47. štrkọ̑tina, f. der Spritztropfen, Cig., Jan., M., Polj.; nekaj štrkotin je palo, M.; — der Spritzfleck, der Klecks, Cig., Jan.
  48. štȓkov, adj. Storch-, Mur., Cig., Jan.; štrkova noga, štrkovo gnezdo, Cig.
  49. štrkȗta, f. der Spritzfleck, Jan.
  50. štrlı̑n, m. 1) = štrkolin, der Windbeutel, Z.; — 2) = štrlinec 2), der Erlenfink, Cig.
  51. štrlína, f. etwas Hervorragendes ( z. B. ein Stein, ein Holz), Cig., C., Medv.- M.
  52. štrlı̑ncati, -am, vb. impf. 1) herumflattern, V.-Cig.; herumschießen (von der Maus), Z.; — herumstreifen, vagabundieren, Cig., M., C.; — 2) unbesonnen handeln, Cig.
  53. štrlı̑nəc, -nca, m. 1) = štrkolin, Cig.; — 2) der Erlenfink, der Zeisig, Guts.- Cig., Mur., Jan., Frey. (F.).
  54. štrofáti, -ȃm, vb. impf. spritzen, C.
  55. štrofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. patschen: po vodi, po blatu š., C., Z.; sudeln: pri jedi š., C.
  56. 1. štrok, m. = 2. štrk, der Storch (ciconia), Habd.- Mik., Z., Frey. (F.), Erj. (Ž.).
  57. štróməlj, -mlja, m. der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstengels, Z.; — der Rest eines abgebrochenen Zahnes, Z.; — prim. stremelj.
  58. štropòt, -óta, m. das Gepolter, C., BlKr.; das Gestrampfe ( z. B. der Pferde), C.
  59. štropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. poltern, Z.
  60. štrtȃl, m. das Viertel, Mur., Danj.- M.; (narejeno po zgledu besede "frtal" = Viertel, Štrek. [Arch.]).
  61. štrtı̑nka, f. = 1/4 vagana, jvzhŠt.; — pogl. četrtinka.
  62. štrȗc, m. = noj, der Strauß, Mur., Cig., Jan.; — it. struzzo.
  63. štrúca, f. ein länglicher Brotlaib; — š. prediva = povesmo, Z., Dol.; — prim. kor.-nem. strutz, m.
  64. štrúkəlj, -klja, m. der Strudel (eine Mehlspeise); — iz nem.; prim. bav. struckel, C.
  65. štù, interj. Zuruf an den eingespannten Ochsen, dass er rücklings gehe, Dol., jvzhŠt.
  66. štȗca, f. = polič, C.; — prim. nem. Stutz, Stutzen.
  67. štuča-krača, f. štučo-kračo prevrniti, einen Burzelbaum schlagen, LjZv.
  68. štȗčka, f. neko jabolko, C., Valj. (Rad); — neka hruška, jvzhŠt.
  69. 1. štúkati, štȗkam, vb. impf. ad štukniti, Dol., jvzhŠt.
  70. 2. štúkati, -am, vb. impf. auszanken: š. koga, Lašče- Levst. (Rok.); — š. se, streiten, C., ogr.- M.; — prim. bav. abstucken = zankend heruntermachen.
  71. 3. štúkati, -am, vb. impf. stücken, anstücken; — iz nem.
  72. štúkniti, štȗknem, vb. pf. š. vola, den Ochsen mit dem Rufe štu! rücklings gehen heißen, Štrek., Dol., jvzhŠt.
  73. štúla, f. 1) ein stumpfer, hervorragender Gegenstand: der Stumpf, Cig., Jan., C.; — ein nackter Ast, Jan.; — der Hornstummel, C.; — der Fuß des Bettgestells, C.; — der Stelzfuß, Jan.; — der Hutgupf, Cig., C., Kr.; eine hohe Haube, C.; — ein hoher Kopfputz, Cig.; — ein Hut Zucker, V.-Cig.; štulo napeti = šobo napeti, Preš. ( LjZv. VIII. 570.); = štulo držati, Notr.; — 2) = krava brez rogov, Podkrnci- Erj. (Torb.), Ščav.- C.
  74. štȗłəc, -łca, m. 1) ein kegelförmiges Ding, C.; der Spitzhut, Z.; — der Spitzapfel, Z.; — 2) človek s štulastim obrazom, M.; (psovka), Idrija; — 3) ein aufdringlicher Mensch, Z.
  75. štúlica, f. dem. štula; 1) der Spitzkopf, Cig., C.; — 2) štulice, neke štulaste hruške, Z., Blc.-C.
  76. štúliti, štȗlim, vb. impf. 1) abstutzen: š. konju rep, Cig., Jan.; — 2) (Unpassendes) anfügen, einmengen, aufdrängen: tuje besede v jezik š., Cig.; kam to štuliš? Levst. (Rok.); — š. se, sich aufdringlich einmengen, sich aufdrängen, Cig., Jan., C., Kr., Št.; v vsako reč se štuli, M.; za župana se štuli, pa ga nečemo; star je, pa se mej fante štuli; v gnečo se š., Lašče- Levst. (Rok.); š. se krog koga, jemandem zudringlich den Hof machen, C.; — š. se, sich brüsten, Jan., C.; š. se za koga, sich für jemanden ausgeben, Cig., M.; — 3) štuli se mi = preseda mi, BlKr.- Let.
  77. štúliti se, -im se, vb. impf. sich spreizen, sich sträuben, Jan.; — = obotavljati se ( prim. stvn. stullan, švab. stollen) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  78. štúmbəlj, -blja, m. 1) ein großer Topf, vzhŠt.- C.; ein länglicher Krug, Trst. (Let.); — 2) der Narr, C.
  79. štúpa, f. 1) etwas zu Pulver Verkleinertes; das medicinische Pulver; — bes. gestoßener Pfeffer; — 2) štupo-ramo (štuporamo) nesti koga, jemanden huckepack tragen; ( nam. štupo na rami nesti [?], tudi: štupo-kramo nesti, = prper nesti, C.); — prim. bav. stupp = Pulver, Pfeffer, Levst. (Rok.).
  80. štupáti, -ȃm, vb. impf. 1) mit einem pulverisierten Gewürz (Pfeffer u. dgl.) bestreuen; — 2) temu ni štupati, diesem darf man nicht trauen, Gor., Savinska dol.; — tudi: štúpati.
  81. štvȃnjka, f. kar plača ženin fantom piti (iz: Stehwein), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  82. šȗba, f. = šavba, der Pelz, Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad).
  83. šúbəlj, -blja, (-bəljna), m. nekaka klobasa, Dict., Pohl., Z.; — prim. avstr.-nem. schübling, eine Art Wurst, C.
  84. šȗbica, f. dem. šuba; ein kleiner Pelz, Habd.- Mik.
  85. šȗbla, f. die Schaufel, Ip.- Mik., Gor.; der Stechspaten, Štrek.; — = velika velnica, Kras; — iz nem.
  86. šúga, f. die Räude, die Krätze, C.; — iz hs.
  87. šȗgar, -rja, m. 1) der Wasenmeister, Jan., Fr.- C.; — 2) der Gerichtsdiener, C.; — iz nem. Scherge (?), C.
  88. šúgav, adj. räudig, krätzig, Jan.; — prim. šuga.
  89. šȗhta, f. die Laube, M., Z., jvzhŠt.
  90. šȗj, šúja, adj. = lev, link, Cig., Jan., C., Rez.- C.
  91. 2. šȗjica, f. die schräge Richtung, die Schiefe: po šujici postaviti, schief stellen, (po šujci) DZ., Erj. (Torb.), Nov., Vrt.; s šujico (s šujco), schräge, Mur., Met.; — nam. ševica.
  92. 1. šúkati, šȗkam, vb. impf. 1) = drsati z nogama po podu ( prim. bav. schucken, mit kurzem Schwunge in Bewegung setzen), Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) puffen, stoßen, C.; — 3) = tepsti: otroci s šibo šukajo ovce, kadar jih ženo, Št.
  93. 2. šúkati, šȗkam, vb. impf. abstutzen: š. hlod, Cig.; — š. se, eingehen, zusammenschrumpfen, Z.
  94. 1. šúkniti, šȗknem, vb. pf. 1) schlüpfen: š. v posteljo, Z.; — 2) stoßen, Z.; š. komu kaj, jemandem heimlich etwas geben, C.
  95. 2. šúkniti, šȗknem, vb. pf. abkürzen, Z.; sukno š., das Tuch (durch Einfassen) abkürzen, Z.; š. se, eingehen, zusammenschrumpfen, Z.
  96. šȗłəc, -łca, m. = šulavec, Z.
  97. šúliti, -im, vb. impf. streichen, kratzen, Štrek.; — š. se = smukati se: otrok, pes se šuli okoli človeka, Ip.- Erj. (Torb.): sich duckend schleichen, C.; mačka se za gredo šuli, Z.
  98. šȗljək, -ljka, m. = šulj, vzhŠt.- C., jvzhŠt.; — prim. ščuljek.
  99. šȗm, m. 1) das Geräusch; kdor se šuma boji, v listje ne hodi! Glas.; brez šuma; š. delati; š. gnati, viel Wesens von einer Sache machen, Cig.; — 2) = slap, der Wasserfall, Mik., Gor., Poh.; š. pri fužinah, Rož.- Kres; — 3) der Rausch, C.
  100. šumẹ̑la, f. 1) die Heiserkeit, zapŠt.; — 2) pl. šumele, die Handharmonika, vzhŠt.- C., Mariborska ok.- Kres.

   46.001 46.101 46.201 46.301 46.401 46.501 46.601 46.701 46.801 46.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA