Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (46.401-46.500)

  1. šrȃvb, m. die Schraube; — iz nem.
  2. šrec, m. = šranga, Z., Št.- Več.
  3. štȃbla, f. = stopnica, die Staffel, die Stufe; — iz nem. Staffel.
  4. štacúna, f. der Kaufladen, das Verkaufsgewölbe; — prim. ben.-it. stazon, stazona, der Kaufladen, die Bude, bav. station, lat. statio, Štrek. (Arch.).
  5. štákor, -rja, m. 1) = podgana, die Ratte, BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Spitzmaus (sorex araneus), Frey. (F.).
  6. štála, f. = hlev, der Stall; — iz nem.
  7. štȃnga, f. = drog, die Stange; — iz nem.
  8. štànt, štánta, m. 1) = zakup, der "Bestand", der Pacht; v š. vzeti, dati; v štantu imeti; — 2) der Stand, die Bude eines Verkäufers auf dem Markte; — 3) del kozolca med dvema stebroma = okno, Gor., Notr.; — iz nem.
  9. štantnína, f. der Pachtzins.
  10. štȃnžica, f. dem. štanga; die Spille, Dol.; — die Stricknadel, jvzhŠt.
  11. štapícati, -am, vb. impf. kleinschrittig und sachte auftretend gehen, Z.; čudno so štapicali tanki gospodiči po mestnih prostorih, Glas.; — unruhig hin und her treten, Z.; — prim. štapati.
  12. štȃpnja, f. 1) der Tritt ( z. B. im Schnee), C.; — 2) die Stufe, Cig., Jan., Gor.- Levst. (Rok.); — prim. štapati.
  13. štȃrəc, -rca, m. 1) na štarec voziti, (lange Baumstämme) auf den zerlegten zwei Wagentheilen fahren und mittelst einer Stange lenken, Levst. (Rok.); — 2) na štarec vreči (žabo), mittelst eines Hebels in die Höhe schnellen, Levst. (Rok.); — prim. bav. starz, nem. Sterz.
  14. štáta, f. = navada, razvada, Dol.- Levst. (Rok.), BlKr., Gor.; štate mu ne ve, er kennt seine Gewohnheiten nicht, er weiß ihn nicht zu behandeln, Notr., Gor.
  15. štȃtljiv, adj. stetig: konj je š., Dol., BlKr.; — iz nem.; prim. šketljiv.
  16. štè, adv. = koli: kaj šte = kar koli ( prim. hoteti), vzhŠt.- Mik.
  17. štedír, -rja, m. = štedor, Z., Ljub.; ( f., Cig.).
  18. štę́fan, m. großer irdener Krug, vzhŠt.- C.; — eine große Flasche, Kr.
  19. štę̑kar, -rja, m. štekarji se zovejo oni Slovenci na vzhodnem Koroškem, ki govore: šteka, šta, što itd. namestu: tukaj, ta, to itd., Kres I. 412.
  20. štékəlj, -klja, m. 1) die Thürangel, Cig., Jan., C., Levst. (Rok.); — 2) der Zapfen am Wellbaume ( z. B. beim Mühlrade), Cig., Frey. (Rok.), Dol., jvzhŠt.; — der Leitnagel im Hunde ( mont.), Cig.; — 3) = osnik, der Achsennagel, Dol.; — 4) die Eisenspitze an einem Stock, Dol.; — 5) der Hauzahn der Schweine, Gor.; — 6) die Hülsenspitze des Getreidekerns ( z. B. im Mehl), Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. stäckel, stecken, Gehstock mit einer eisernen Spitze, Levst. (Rok.).
  21. štekljáča, f. palica z močnim štekljem (žebljem) na koncu, kakršne imajo krošnjarji, C., Z., Rib.
  22. štekljȃčar, -rja, m. berač s štekljačo, Z., Kr.; — štekljačarji, nekdaj neka posebna vrsta potepuhov, kakor rokovnjači, plaščarji, Levst. (Rok.).
  23. štekljáti, -ȃm, vb. impf. pšenico š., den Weizen spitzen (ihm die Spitzen abschlagen), Cig.; zmlačeno pšenico (ali ječmen) še enkrat, kadar je slama že odpravljena, premlatiti, da se zrnje iz luskin izuje, Dol.; ječmen tudi v stopah štekljajo, Dol.; — prim. štekelj 6).
  24. štẹ́lọ, n. die Zählvorrichtung, das Zählwerk, Cig. (T.), DZ.
  25. štembìh, -íha, m. ein Brunnen, mit einem hohlen Baumstamm eingefasst, Z., Svet. (Rok.); — prim. štepih.
  26. štémpəljski, adj. Stempel-; štempeljske pristojbine, Stempelgebüren, DZ.
  27. štę̑nge, f. pl. = stopnice; — iz nem. Stiege.
  28. štenják, m. = kotlič, s katerim se zajema voda, kalalnik ( prim. it. stagnata, zinnerner Wasserständer), Komen na Krasu, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  29. štẹ̑nje, n. 1) = štetje, das Zählen; — 2) das Lesen, Cig., vzhŠt.
  30. štę̑ntati, -am, vb. impf. 1) sich abmühen, M.; š. ino delati, Jsvkr.; — 2) zaudern, zögern, säumen, ogr.- Mik., C., BlKr.; — = postavati, BlKr.- Let.; — prim. it. stentare, Mühe haben, zaudern, Mik. (Et.).
  31. štépih, -íha, m. der Schöpf-, Zieh- oder Pumpbrunnen, Guts., Mur., Cig., Mik., Št.; — prim. štembih in bav. stübih, Packfass, Mik. (Et.).
  32. 1. štèrc, štérca, m. šterca voditi = na štarec voziti, vzhŠt.; — prim. štarec.
  33. 2. štèrc, štérca, m. = berač, Mur., Cig., vzhŠt.; zdaj že vsak š. kadi, Slom.; — prim. nem. Sterzer = Müßiggänger, Mik. (Et.).
  34. štérčiti, -im, vb. impf. = na šterc voziti, Fr.- C.; — prim. 1. šterc.
  35. 1. štę̑rna, f. der Ziehbrunnen, der Schöpfbrunnen; š. na vago, Cig., Jan.; š. na kolo, SlGor.- C.; — prim. gr. στέρνα, lat. cisterna, nem. Zisterne, Mik. (Et.).
  36. 2. štę̑rna, f. weiß und roth (oder schwarz) gefleckte Kuh, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  37. štẹ̑təv, -tve, f. die Zählung; — po stari štetvi, nach der alten Währung, Svet. (Rok.).
  38. štẹ́ti, štẹ̑jem, vb. impf. 1) zählen; — v osmih dneh, po vročitvi naloga štejoč (von der Einhändigung des Auftrages gerechnet), DZ.; štẹvèn (= štet), Dalm.; dobrote komu š., jemandem die ihm erwiesenen Wohlthaten vorwerfen, Cig.; — 2) anrechnen; šteti komu kaj v čast, v sramoto, v krivico, v hudodelstvo, zur Ehre, Schmach, Schuld, zum Verbrechen anrechnen; v čast si š., sich zur Ehre anrechnen; — 3) achten, auf jemanden halten: kdo ga šteje? Soška dol.- Erj. (Torb.); mož je močno števen, GBrda; — dafürhalten, meinen: oče so šteli, da je iz jutrove dežele, Glas.; — š. koga za kaj, jemanden für etwas halten; š. koga (za) srečnega; — š. se za kaj, sich für etwas halten; š. se (za) srečnega; — šteje se moje, uživa pa le on, man hält es für mein Eigenthum, den Nutzen aber hat nur er; — 4) lesen, Mur., ogr., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. čteti.
  39. štẹ́tje, n. 1) das Zählen; die Zählung; — 2) das Lesen, vzhŠt.- Vest.
  40. štẹ̑vəc, -vca, m. 1) der Zähler, Cig.; — der Zähler ( math.), V.-Cig., Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) der Leser, Cig., C., vzhŠt.
  41. štẹ́vən, -vna, adj. 1) Zahl-: štẹ̑vnọ ime = števnik, Jan.; — 2) zählbar, Jan. (H.).
  42. štẹvénje, n. 1) das Zählen, Z., M., Vod. (Izb. sp.); — die Rechnung, C.; to ni v števenju, to ne pride v števenje, Polj.; — 2) die Zahl, Z., Trub., Krelj, Rog., Jsvkr.; š. izvoljenih, Kast., Skal.- Let.; tvojih grehov je brez števenja, Bas.; dvanajst števenja, zwölf an der Zahl, Vrt.; — veliko na števenje, der Zahl nach viel, Polj.
  43. štẹvíłən, -łna, adj. 1) Zahlen-, Cig. (T.); štẹvı̑łnọ razmerje, das Zahlenverhältnis, Cel. (Ar.); — numerisch, Cig. (T.); — 2) zahlreich, V.-Cig., Jan., M., nk.; — 3) = prešteven, zählbar, Jan. (H.).
  44. štẹvíliti, -ı̑lim, vb. impf. mit Zahlen rechnen, Cig., Jan., C.
  45. štẹvı̑łka, f. 1) die Nummer, die Ziffer, V.-Cig., Jan., C., Cel. (Ar.), nk.; — 2) das einzelne Stück: številke razpel so bile po goldinarju, LjZv.
  46. štẹvı̑łkoma, adv. mit Ziffern: š. postaviti, izraziti kaj, etwas beziffern, Cig. (T.); š. zaračuniti, DZ.
  47. štẹvı̑łnik, m. das Zahlwort, Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
  48. štẹvílọ, n. die Zahl; malo, veliko š. ljudi; brez števila, ohne Zahl, unzählig; vojakov brez števila; po številu, der Zahl nach; — die Zahl ( gramm.): edino, dvojno, množno š., die Ein-, Zwei-, Mehrzahl, Jan. (Slovn.).
  49. štẹviloslǫ̑vje, n. = številstvo, die Zahlenlehre, Jan. (H.).
  50. štẹvı̑łstvọ, n. das Zahlensystem, Cig. (T.); — die Zahlenlehre, die Rechenkunst, Cig., Jan.; — das Rechnen, C.
  51. štẹ̑vka, f. die Zählerin, Cig.
  52. štẹ̑vnica, f. das Zählbrett, Cig.
  53. štẹ̑vnik, m. 1) = števec, der Zähler ( math.), Cig.; — 2) = številnik, Jan.
  54. ští, interj. = štu, Z.; (tako velevajo volu k sebi iti, GBrda).
  55. štibȃla, f. 1) der Röhrenstiefel, Gor., Notr.; — 2) die Stiefelröhre, Cig.; — izreka se nav. štəbȃla; prim. it. stivale, Stiefel.
  56. štı̑gljəc, -gljəca, -gəljca, m. = lisec, der Stieglitz; — po nem.
  57. štíkniti, štı̑knem, vb. pf. vola š., rücklings gehen heißen, C., Z., Gor., Št.; — prim. štik.
  58. štimȃnje, n. 1) das Meinen, das Dafürhalten, (štímanje) ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Achtung, die Hochschätzung, Mur., Rog.- Valj. (Rad); — 3) das Lieben, das Verliebtsein.
  59. štimánost, f. die Hoffart, der Stolz, Gor., Št.
  60. štimáti, -ȃm, vb. impf. 1) meinen, dafürhalten, Mur., Krelj, (štímati) ogr.- Valj. (Rad); — 2) schätzen, achten, Mur., Jan.; — š. se, stolz sein, Guts., Cig., M., Št.; š. se s čim, auf etwas stolz sein, jvzhŠt.; — štiman, stolz, hoffärtig, Gor., Št.; — 3) lieben, gern haben: dekleta š.
  61. štı̑nkati, -am, vb. impf. = ščinkati: zeba štinka, C.
  62. štinketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = štinkati, C., Z.
  63. štírice, f. pl. = majhen voziček na štiri kolesa za samotežno vožnjo, Kamnik ( Gor.).
  64. štírideset, num. vierzig, Alas., Levst. (Sl. Spr.), nk.; tudi: štı̑rideset.
  65. štiridesetdánski, adj. vierzigtägig.
  66. štíridesetən, -tna, adj. zu vierzig gehörend: od štiridesetnih let, von den vierziger Jahren her, LjZv.
  67. štiridesetę̑r, num. vierzigerlei.
  68. štiridesetę̑rən, -rna, adj. vierzigfach.
  69. štiridesetę̑rnat, adj. vierzigfach.
  70. štírideseti, num. der vierzigste.
  71. štiridesetíca, f. die Zahl vierzig.
  72. štíridesetič, adv. vierzigstens, zum vierzigstenmal.
  73. štiridesetína, f. das Vierzigstel.
  74. štiridesetı̑nka, f. das Vierzigstel, nk.
  75. štíridesetkrat, adv. vierzigmal.
  76. štíridesetkratən, -tna, adj. vierzigmalig.
  77. štiridesetlẹ́tən, -tna, adj. vierzigjährig.
  78. štiridesetlẹ̑tnica, f. das vierzigjährige Jubiläum, nk.
  79. štiridesetlẹ̑tnik, m. der Vierzigjährige, Jan. (H.).
  80. štíridesetnica, f. ein vierzigjähriges Weib, Cig.
  81. štíridesetnik, m. 1) ein vierzigjähriger Mann, V.-Cig., Jan.; — 2) im J. 1840 gewachsener Wein, V.-Cig.
  82. štirilẹ̑tje, n. der Zeitraum von vier Jahren, Jan.
  83. štirinájst, num. vierzehn; ( prim. devetnajst in izvedenke).
  84. štirinajstę̑r, num. vierzehnerlei.
  85. štirinajstę̑rən, -rna, adj. vierzehnfach.
  86. štirinájsti, num. der vierzehnte.
  87. štirinajstíca, f. die Zahl vierzehn.
  88. štirinájstič, adv. vierzehntens, zum vierzehntenmal.
  89. štirinajstína, f. das Vierzehntel.
  90. štirinajstı̑nka, f. das Vierzehntel, nk.
  91. štirinájščica, f. der Vierzehner, Mur.
  92. štiripȃłčən, -čna, adj. vierzöllig, Jan.
  93. štirivŕstən, -tna, adj. vierzeilig, Cig., Jan.
  94. štirivrstı̑čnica, f. ein vierzeiliges Liedchen, Kres.
  95. štirivrstnják, m. die vierzeilige Gerste, Cig.
  96. štirják, m. 1) = kvadrat, das Quadrat, Cig., Jan., Nov.; — 2) das Viertelstartinfass (2 1/2 Eimer haltend), Volk.- M., vzhŠt.
  97. štı̑rka, f. 1) = četverka, die Zahl vier, der Vierer, Mur., Cig., Jan.; — 2) zwei Paar Ochsen oder Pferde, C.; — 3) ein viertheiliges Kleeblatt, Mur.; — 4) = štirjak, ein 2 1/2 Eimer haltendes Fass, vzhŠt.
  98. štı̑rkati, -am, vb. impf. zu vier Schlägen (zu vieren) dreschen o. hämmern, vzhŠt.- Mik., Z.
  99. štı̑rklja, f. 1) der Vierer, Cig.; — 2) = štirka 4), vzhŠt.
  100. štǫ́kałnik, m. 1) der Plumpstock, mit welchem die Fischer die Fische ins Netz treiben, V.-Cig.; — 2) eine Art Stößel: na koncu z železom okovan drog, s katerim hrano za svinje tolčejo, Kr.

   45.901 46.001 46.101 46.201 46.301 46.401 46.501 46.601 46.701 46.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA