Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (46.301-46.400)

  1. 1. šlẹ́viti, -im, vb. impf. so reden, dass der Speichel über die Lippen herabfließt, Mur.; — š. se = tako gnati se, da se prikazujejo šleve (sline) na ustnih, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  2. 2. šlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) = vesti se kakor šleva: ohne Zweck herumschleichen oder sich zu schaffen machen, Cig., M., C., BlKr.; kod si šlevil vso noč? Gor.; kaj šleviš tam po grmovju? BlKr.- Let.; — = mečkati, unschlüssig sein, lavieren, Cig.; — š. se, sich wichtig machen wollen, ohne es zu können, Levst. (Rok.); — sich tölpelhaft stellen, Z.; — 2) das š nicht recht aussprechen, C.; ( prim. šlekati).
  3. šlígati, -am, vb. impf. = šlikati, peitschen, Št.- Z.; kobila z repom šliga, Npes.-Vraz.
  4. šmàn, adv. etwa, vielleicht, Kras- Mik.; — prim. zahman, zaman, Mik.
  5. šmárən, -rna, m. = šmarni dan (praznik), der Frauentag: veliki, mali š., der Groß-, Kleinfrauentag, Kr.; — prim. šmarni.
  6. šmargę̑tica, f. neka trava po vinogradih, C.; neko jabolko, C.; neka zgodnja hruška, C.
  7. šmárni, adj. = sv. Marije, Marien-; šmarni dan, praznik, Cig., Jan.; š. tolar, šmarna petica (srbrnjaki s podobo Matere božje); š. križ, neko zvezdje, Dol.- M.; — šmarna detelja, die Kornwicke (coronilla), Jan., Medv. (Rok.); — šmarna meta, die Marienminze (tanacetum balsamita), Cig.; — šmarno jabolko, der Marienapfel, Cig.; — šmarni križ, die Kreuzwurz (senecio), Cig.; — (šmarijni, Jurč., Levst. [Zb. sp.]); (iz: šmarijin).
  8. šmárnica, f. 1) der Hausrothschwanz (sylvia tithys), C., Frey. (F.), Erj. (Z.); — = taščica, das Rothkehlchen (sylvia rubecula), Cig., Hip. (Orb.), Frey. (F.); — 2) das Maiglöckchen (convallaria majalis); — 3) pl. šmarnice, die Maiandacht.
  9. šmènt, šmę́nta, m. = zlomek: šment in plent! Teufel! C.
  10. šmę̑ntrga, f. teuflisches Ding, SlGor.- C., Z.
  11. šmíga, f. der Aufputz, die Zier, C.; — der Schein: za šmigo kaj storiti, C., Z.
  12. 1. šmígati, -am, vb. impf. aufputzen, zieren, C., Z.
  13. šnǫ̑fati, -am, vb. impf. schnupfen; — iz nem.
  14. šǫ́ba, f. 1) die Lefze, die Lippe, Cig., Jan., Mik., Štrek.; razpokane šobe imeti, Idrija; — 2) ein Mund mit dicken, aufgeworfenen Lippen, die Wurstlippen, ein schnauzenartiges Maul, das Dickmaul; šobo napeti, anfangen zu maulen, zu schmollen, zu protzen; tudi = usta na jok zbrati, Lašče- Erj. (Torb.); šobo drži, er protzt; = šobo nosi, Z.; = šobo dela, Gor.; — 3) die Mündung, der Schnabel eines Gefäßes, Gor., Ig (Dol.); latvica s šobo, Z.; — 4) der vorstehende Rand an den Schuhen, Cig.; — 5) das Glättholz, das Putzholz der Schuster, V.-Cig.; — = les, ki si ga črevljar dene na koleno ter vrhu tega lesa usnje, a vrhu usnja potezni jermen (kneftro), Lašče- Erj. (Torb.); — 6) das Handleder der Schuster, Z., vzhŠt.; — prim. čoba.
  15. šobáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. = usta na jok zbirati (prezirljivo), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  16. šǫ́bast, adj. 1) dicklippig, mit vorstehenden Lippen, dickmäulig, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) šobasto se drži, er protzt, Polj.
  17. šǫ̑bəc, -bca, m. ein Mensch mit dicken, aufgeworfenen Lippen, M., Z.; — tudi = človek, ki rad šobo napenja, Gor.
  18. šǫ́biti se, -im se, vb. impf. die Lippen aufwerfen, M.; — = usta na jok zbirati, Rihenberk- Erj. (Torb.), Štrek.; — das Maul hängen, schmollen, Cig.
  19. šǫ́ja, f. 1) der Eichelhäher (garrulus glandarius); ( die Elster, Dalm.- Valj. [Rad]); — 2) kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  20. šǫ̑jəc, -jca, m. neka ptica, Levst. (Zb. sp.).
  21. 1. šọ̑la, f. = otok v človeški in konjski čeljusti, Erj. (Torb.); die Zahnfleischgeschwulst, Cig., M., C., Polj.; — pl. šole, neka konjska čeljustna bolezen, der Frosch, Cig.; — prim. skula.
  22. 2. šọ̑la, f. die Schule; črna šola, die einstige Physik, C.; hrup in vihra kakor v črni šoli, LjZv.; stare šole koga učiti, jemanden hart zur Rede stellen, Dol.- Levst. (Rok.); enajsta šola: šaljivi pregovor o enajsti šoli na Vrhniki (ker je pred cesarjem Jožefom bilo do nove maše vsega vkupe dovolj deset let učenja), Levst. (Zb. sp. III. 296.).
  23. šọ̑łmaštər, -štra, m. der Schulmeister; (tudi: -mošter, -mešter); — iz nem.
  24. šòp, šópa, m. 1) der Busch, das Büschel: š. cvetlic, trave, slame, las, perja; — na šope, büschelweise; — die Quaste, Cig., Jan.; — 2) der Halbwalm am Dach, V.-Cig., C., Dol., BlKr.- Let.; — 3) der Haufe, Z.; š. papirja premetavati, Jurč.; — prim. čop, nem. der Schopf.
  25. 1. šọ̑pa, f. = škopnik, Mur., Danj.- M., C., vzhŠt.
  26. 2. šọ̑pa, f. = šupa, die Remise, der Schoppen, Levst. (Rok.); — iz nem.
  27. šǫ̑pati, -am, vb. impf. = perje obirati kaki živali: ptiča, kokoš š., BlKr.; — š. se, sich mausen: ptiči se šopajo, BlKr.; — prašiča š. = zaklanemu, poparjenemu prašiču ščetine rvati, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. entschuppen, Levst. (Rok.).
  28. šopátina, f. neka vinska trta, Drenovec ( jvzhŠt.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), M., Nov.; die Geißdutte, Trumm.; rdeča š., rother Veltliner, Trumm.
  29. šopíriti, -ı̑rim, vb. impf. (Haare, Federn) sträuben: perje, lase š., Cig., Jan.; — š. se, die Haare, Federn sträuben; kokoš, purman se šopiri; — ( pren.) š. se, sich breit machen, groß thun, prahlen, sich stolz benehmen.
  30. šopı̑rljiv, adj. hoffärtig, putzsüchtig, Jan.
  31. šopı̑rljivost, f. die Hoffart, die Putzsucht, Cig., Jan.
  32. šopı̑rnež, m. der Putzsüchtige, der Kleidernarr, Cig.
  33. šopı̑rnica, f. die Kleidernärrin, die Putzdocke, Cig., Jan.
  34. šopı̑rnik, m. der Kleidernarr, der Zieraffe, Jan.
  35. šopírnost, f. die Wichtigthuerei, Cig., Jan.; die Prahlsucht, Jan.; die Prachtliebe, die Putzsucht, Jan.
  36. šǫ̑pka, f. die Schopfmeise, C.; — die Schopfhenne, Z.
  37. šọ̑pnica, f. die Latte am Rande des Strohdaches, an welche die Strohflechte gebunden wird, Z., M.
  38. šópoma, adv. büschelweise, Šol., Z.
  39. 1. šóra, f. eine Fischreuse von Stabholz, V.-Cig.
  40. šošnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) durch die Nase reden, Z.; — 2) rauschen, Z.; — 3) in die Ohren lispeln, ogr.- C.; — prim. hohnjati.
  41. šošotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. lispeln, zischeln, Zora- C.
  42. šọ̑štar, -rja, m. 1) der Schuster; — 2) die Baumwanze (pyrrhocoris apterus), Erj. (Ž.); — iz nem.
  43. šóta, f. der Torf; šoto rezati; s šoto kuriti.
  44. šótor, -óra, m. 1) = šator, das Zelt; — 2) ein ungeschickter Mensch, Štrek.
  45. špȃla, f. der Wurstspeil, Dol., jvzhŠt.; — iz nem.; prim. špila.
  46. špȃn, m. 1) = tovariš, Mik.; — tovariš n. pr. v procesiji, vzhŠt.; — der Geliebte, Mik., Npes.-Schein.; — 2) der Haushälter, ogr.- C.; — 3) špana vleči = špano vleči, Z., Dol.; — tudi: špàn, špána; — prim. nem. Gespann.
  47. špána, f. špano vleči, ein Spiel: die Mühle (Zwickmühle) spielen; ( nam. španjo vleči, Valj. [Rad]); prim. 2. trilja, 1. župan, županati.
  48. špȃnati, -am, vb. impf. = špana (špano) vleči, Z.
  49. španjǫ̑l, m. neka vinska trta: der Gutedel, Cig., M., Notr.; narezljani š., der geschnitztblätterige Gutedel, Z.
  50. špȃnklja, f. = tovarišica, vzhŠt.; — prim. špan.
  51. špárati, -am, vb. impf. sparen; — iz nem.
  52. špȃrgast, adj. spargelartig, Cig.; — špargasto zelen, spargelgrün, Cig. (T.).
  53. špárkəlj, -klja, m. = parkelj, vzhŠt.- C., Zora; — prim. stsl. čьparogъ = parkelj.
  54. šparǫ̑n, m. na pet in več očes rezana trta, die Bogenrebe, der Rebenbogen, Cig., Vrtov. (Vin.), Nov., jvzhŠt.
  55. špę̑gati, -am, vb. impf. spähen; — iz nem.
  56. špẹ̑glavəc, -vca, m. = lisec, der Stieglitz, Guts., Frey. (F.).
  57. špẹ̑gli, f. pl. = naočniki; — iz nem.; prim. bav. gläserne augenspiegel, Levst. (Rok.).
  58. špèh, špéha, m. der Speck; — iz nem.
  59. špehár, -rja, m. 1) der Speckhändler; — 2) = umazan, nečeden človek; — 3) = slaninar 2), der Speckkäfer, Jan.
  60. špehàst, -ásta, adj. 1) speckartig, speckicht; — teigig ( v. Brot), C.; — 2) mit Fett beschmiert oder beschmutzt: suknja vsa špehasta.
  61. špehomȃłh, m. = berač, kateri z malho hodi ter špeha berači, Jurč.
  62. špę̑łta, f. ein großes Spaltstück eines Holzblockes, Cig., C., Kr.; sv. Gal v pratiki špelto nosi, Kr.; — prim. bav. spelten, f., Levst. (Rok.).
  63. špelȗd, f. die Schuppe, Z.; der Holzsplitter, Z.; — prim. spelude.
  64. špenȃt, m. zarte Leinwand, Guts.; — iz furl., Štrek. (Arch.).
  65. špę́ndəlj, -dlja, (-dəljna), m. der Spilling, die Spindelpflaume, C.; — iz nem.
  66. špę́ndija, f. die Nahrung, Trub., Dalm., Krelj; dajali so denarje zidarjem, in špendijo in pitje, Dalm.; — prim. srlat. dispensa (dispendere), nem. Speise, Levst. (Rok.).
  67. 2. špę́ra, f. die Schuppe, V.-Cig.; — prim. nem. das Spier, eine kleine, zarte Spitze, etwas sehr Geringes, C.
  68. špíca, f. 1) = konica, ost, die Spitze; — 2) die Radspeiche; — 3) pl. špice = čipke, zobci; — iz nem.
  69. špícəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) der Spitz (canis pomeranus), Jan., Erj. (Ž.); — 2) neko jabolko, C.; — 3) der Aufpasser, der Denunciant; — iz nem.
  70. špı̑čar, -rja, m. neko jabolko: der Spitzapfel, C.
  71. špíčast, adj. = šilast, koničast, ostnat, spitzig.
  72. špíčiti, špı̑čim, vb. impf. ostriti, spitzen.
  73. špı̑čka, f. 1) das spitzige Ende des Eies, Gor.; — 2) neka hruška, C.; — neko jabolko, C.
  74. špı̑čkati, -am, vb. impf. ein Spiel mit den Ostereiern spielen, indem sie mit dem spitzen Ende aneinander geschlagen werden, Gor.
  75. špíčmoh, m. die kleine Spitzmaus (sorex araneus), Cig.; — iz nem.
  76. špìk, špíka, m. die Gebirgsspitze, Cig., Jan., Valj. (Rad); visoki špiki ob Triglavu, Glas.
  77. špíkəlj, -klja, m. = špik, Cig.; — prim. nem. Spickel, ein spitziges Ding.
  78. špiknȃrda, f. die Narde, die Nardenwurzel (spica nardi), Cig., Jan., Jap. (Sv. p.), kajk.- Valj. (Rad).
  79. špı̑la, f. der Wurstspeiler, Cig., Jan., Gor., Notr., Savinska dol.; — eine lange hölzerne Nadel, Mur.; — prim. stvn. spillā, spinalā, spinila, Mik.
  80. špı̑lj, m. 1) die Felsenspitze, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) špilji, scharfkantige Steine, Z.
  81. špı̑lja, f. die Berghöhle, die Grotte, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Trub., Kras- Erj. (Torb.), nk.; iz špilje se priplazi lisjak, LjZv.; potikuje se po špiljah in jamah, ZgD.; (tudi: špila, Mik.); — prim. hs. spila, spilja, gr. σπηλιά, σπήλαιον, Mik. (Et.).
  82. špı̑ljast, adj. höhlig, Cig., špiljasti zemski značaj, Zv.; — höhlenförmig, Jan.
  83. špiljevjè, n. coll. Felsspitzen, Levst. (Rok.); — zerklüftetes Gestein, das Geklüfte, Cig.
  84. 1. špíra, f. = 1. špera; vezane špire, das Bundgesparre, Dol.
  85. 2. špíra, f. = 2. špera, die Schuppe, Z.
  86. špírast, adj. schuppig: š. oklep, ein Schuppenpanzer, Ravn.
  87. špírav, adj. = špirast: š. les, splitteriges Holz, Z.
  88. šplahúta, f. eine Steinplatte ( z. B. die Schiefertafel), (-juta) ogr.- C.
  89. špǫ́gati, špǫ̑gam, vb. impf. 1) gewöhnlich anwenden, zu gebrauchen pflegen, Dict., Mur., Gor., Notr., Štrek., Rog.- Valj. (Rad), nk.; to besedo malokdaj špogamo, Jap. (Prid.); šege š. (beobachten), Ravn.; špoga si kavo, sie pflegt Kaffee zu trinken, Notr.; š. tobak, ein Tabakraucher sein, Z.; — 2) ziehen: drevje, živali š., C.; — 3) sparen, schonen, SlGor.- C., Kor.- Mik.; — prim. srvn. spulgen, nem. ( dial.) sich spulgen = sich pflegen, Mik.
  90. špránja, f. die Spalte, die Fuge; — prim. srvn. spranz, Spalte, Levst. (Rok.).
  91. špríhati, -am, vb. impf. spritzen, C.; — iz nem.
  92. špríhniti, šprı̑hnem, vb. pf. spritzen ( z. B. Wasser aus dem Munde), C., Npes.-Vraz.
  93. šprı̑kla, f. 1) = tenek kolček ali ozka deščica: die Leitersprosse, Cig.; — der Vogelhaussprießel, Valj. (Rad), Kr.; — die Radspeiche, V.-Cig., Jan.; — šprikle, die emporragenden Hölzer des Ochsenjoches, jvzhŠt.; — die Schiene, die Sohle bei Beinbrüchen: nogo v šprikle dejati, Cig., Z.; — 2) der Holzsplitter, BlKr.; — 3) das Laufbrett der Weber, Cig., Gor.; — prim. nem. Spreitel = Sprießel, C.
  94. šprı̑nca, f. der Sperber (astur [falco] nisus), C., vzhŠt.; der Mausgeier, na zapadu, Mik.; — tudi neki rdeč hrostek, Fr.- C.; — prim. nem. ( dial.) sprinz.
  95. šprı̑nclja, f. eine Art Raubvogel, Mik.; — = postolka, Z.; — prim. šprinca.
  96. šprı̑ži, m. pl. die Brustdrüse ( bes. bei den Schweinen, Bröschen, "Briese"), vzhŠt.- C.; — iz nem.
  97. špȗnt, m. pri tesarjih taka zveza med lesom, da deske ali bruna segajo v utore, vsekane v stebre; na špunt delan svinjak, C., Dol., Št.; — tudi: tak steber z utori, jvzhŠt.; — ( die Nuth, V.-Cig.); — iz nem. Spund (istega pomena).
  98. špȗntati, -am, vb. impf. = na špunt delati: dobro vkup špuntane dile, Vod. (Izb. sp.).
  99. špúrav, adj. heikelig, wählerisch im Essen, M., C., vzhŠt., jvzhŠt.
  100. šrȃnga, f. der Schranken, bes. der Zoll- oder Mautschranken; — iz nem.

   45.801 45.901 46.001 46.101 46.201 46.301 46.401 46.501 46.601 46.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA