Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (46.201-46.300)

  1. škŕbast, adj. 1) schartig; — 2) zahnlückig; škrbasta baba.
  2. škŕbati, -bam, -bljem, vb. impf. kratzen, nagen, Mur., Met.; miš škrblje, Dol.
  3. škŕbavəc, -vca, m. der Zahnlückige, BlKr.
  4. škŕbavka, f. die Zahnlückige, BlKr.
  5. škŕbavost, f. die Schartigkeit, Cig.; — die Lückenhaftigkeit der Zähne, Cig.
  6. škrbè, -ę́ta, m. der Zahnlückige, Cig.
  7. 1. škȓbəc, -bca, m. 1) = škrbozobec, der Zahnlückige, Dict., Jan., Ig (Dol.); — 2) das Taschenmesser, M., C.; rudarski nož (der Grubentscherper), V.-Cig.
  8. škrbę́nja, f. ein Theil eines zerbröckelten Zahnes, Mik.
  9. škrbína, f. 1) die Scharte; škrbine na rezilu, pri stekleni, lončeni posodi; — zajčja š., die Hasenscharte, Cig., Jan.; — 2) ein angebrochener Zahn, ein Zahnrest; same škrbine ima v čeljusti; — 3) die Felsenzacke, die Klippe, V.-Cig., Jan.
  10. škrbínast, adj. 1) schartig; — zackig, schroff; škrbinasta skala, Cig.; — š. zob, ein angebrochener Zahn, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) = zahnlückig, Cig., Jan.
  11. škrbı̑nka, f. = škrbinec, die Saudistel (sonchus oleraceus), Cig., C., Medv. (Rok.); — die Kratzdistel (cirsium erisithales), Bistra pri Borovnici ( Notr.)- Erj. (Torb.); — der Rainsalat (lampsana communis), Glas.
  12. 2. škr̀c, škŕca, m. = škric, der Zipfel, Guts.; robec ima štiri škrce, zapŠt.- C.
  13. škŕcati, škȓcam, vb. impf. schnitzeln, vzhŠt.
  14. škrcljáti, -ȃm, vb. impf. schnitzeln, ausschnitzeln, Jan.
  15. škrę́ba, f. eine, die gerne die Zähne fletscht, Štrek.
  16. škrébati, -am, škrę́bljem, vb. impf. 1) kratzen, scharren, Notr.; — 2) klappern, schepern: zvon škreba, če je ubit ali oškrbljen, BlKr.; — 3) husten, C.
  17. škrebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klappern, Mur., Cig., Jan.; ein Geräusch machen, wie wenn man z. B. Geld in einer Schachtel schüttelt, Mur.
  18. škrebljáti, -ȃm, vb. impf. klappern, rasseln, C.; das Geräusch des Nagens, Beißens u. dgl. hören lassen: veverice, konji škrebljajo, kadar jedo, BlKr.; konji po trdi, kameniti cesti vozeč škrebljajo, BlKr.; Konjički škrebljajo in voz'jo težko, Slom.; schellen, C.
  19. škrgútanje, n. das Knarren, C.; — das Knirschen: zobno š., das Zähneknirschen, ogr.- C.
  20. škríbati, -am, vb. impf. = klinec biti (igra), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
  21. škrìc, škríca, m. 1) der Zipfel am Kleide, an Tücheln; odrezal je na tiho en škric Savlove suknje, Dalm.; — der Rockschoß: suknja na škrice, der Rock mit Schößen, der Herrenrock; — 2) = škricar, škricman, Kr.; kaj postopa ta škric kosmati za menoj? Jurč.; — prim. stvn. scurz, kurz, nem. Schurz, Mik. (Et.).
  22. škríla, f. = škril, skril, C., Z.
  23. škrílast, adj. = skrilast, schieferig, C., Z.
  24. škríliti, -im, vb. impf. 1) pflastern, C.; — 2) die aufgegrabene Erde mit dem Rechen gleich machen, Jan., C.; den gesäeten Samen durch Rechen in die Erde bringen, C., vzhŠt.; s prosom posejano njivo škrilijo, t. j. prekopavajo jo z motikami in posekavajo plevel, Dol.
  25. škrı̑p, m. das Geknirsch, Mur., Jan.; — das Gezirpe, Cig., Jan., Valj. (Rad); — das Knirren: črevlji (škornji) na škrip, t. j. tako narejeni, da škripljejo, Dol., LjZv.
  26. škrípa, f. 1) ein knarrendes oder übhpt. ein schlechtes Taschenmesser, Mur., Mik.; — = stara skrinja, stare gosli, C.; — 2) škripe, bolečine v rokah po težkem delu, vzhŠt.
  27. škripáč, m. 1) = slab goslar, der Fiedler ( zaničlj.); — 2) = škripavec 3), das Heimchen, Cig., Gor.
  28. škrípati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) knarren; vrata, kolesa škripljejo; — na gosli š., auf der Geige kratzen, schlecht spielen; — knirren, knirschen; zmrzel sneg škriplje pod nogami; z zobmi škripati (od jeze); — schrillen, zirpen, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) = stiskati, kargen, C.
  29. škrípav, adj. 1) knarrend; škripav voz, Mur.; — knirschend, Mur.; — 2) karg, C., Št.- Z.
  30. škrípavəc, -vca, m. 1) ein schlechter Geiger, der Fiedler, Cig., M.; — 2) der Geizhals, der Knauser, Št.- Cig.; C.; — 3) die Hausgrille (gryllus domesticus), M., Gor.
  31. škrípavost, f. die Kargheit, der Geiz, C.
  32. škrı̑pəc, -pca, m. 1) etwas Knarrendes: die Rolle, der Flaschenzug; — die Rolle am Webstuhle, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — die Schraube, Jarn., C.; — der Kloben, Cig., Jan., Cig. (T.); — das Gelenk, Tolm., GBrda; — das Gelenk eines Schnappmessers, Tolm.; — 2) v škripcih biti, in der Klemme, in Verlegenheit sein; = v škripcu biti, LjZv.; biti na škripcih, unruhig sein: brza in spretna kakor na škripcih, LjZv.; — 3) das Gliederreißen, C.; — 4) der Wachtelkönig (rallus crex), C.; — die Hausgrille, Cig., Jan., C.; taščica vsakega skokonogega škripca iz poknje in ščurka izpod omare privleče, Zv.; — 5) das blasige Leimkraut (silene inflata), C., Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — tudi: škripə̀c, -pcà, (škrpə̀c) Gor., Dol., in škrípəc, Dol.
  33. škripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) knirschen, Cig.; — 2) zirpen: murin škripeče, Zora.
  34. škripótəc, -tca, m. der Spitzwegerich (plantago lanceolata), C.
  35. škrlȃtast, adj. scharlachroth, purpurn, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); do začetka tega stoletja so po Dolenjskem nosili škrlataste suknjiče in oprsnike, Levst. (Rok.).
  36. 1. škȓləc, -lca, m. 1) die Klemme, C.; — ein am Ende gespaltener Stab, damit Steine zu werfen, C., vzhŠt.; — der Wäscheklemmer, vzhŠt.; — 2) der Pipenhahn, C.; ( prim. škrnek).
  37. škrlẹ́ti, -ím, vb. impf. zirpen, Valj. (Rad); zwitschern, Z.; — prim. ščrleti.
  38. škrlíti, -ím, vb. impf. klemmen, in eine Spalte zwängen, C.
  39. škrlják, m. der Hut, C., Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt., BlKr.
  40. škȓljəc, -ljca, m. = skrljec, škrjanec, Mur., C., Erj. (Z.).
  41. škrlúpniti, -ȗpnem, vb. pf. sich mit einer Kruste überziehen, Cig.
  42. škȓnəc, -nca, m. 1) = pipec, malovreden otročji nož, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) die Schraube, vzhŠt.
  43. 2. škŕniti, škȓnem, vb. pf. zustutzen, Ravn.- Cig.
  44. škrnjáti, -ȃm, vb. impf. knirschen, knirren, V.-Cig.; — nagen, knistern ( v. d. Maus), Cig., M., GBrda, Črniče ( Goriš.); = z nožem "škrncem" rezati, Podkrnci- Erj. (Torb.); — ( pren.) kak umotvor š. (= obirati, bekritteln), Glas.
  45. škrnjȃvcati, -am, vb. impf. = škrnevzati, Notr.
  46. škrnjȃvəc, -vca, m. 1) der Geizhals, der Filz, Jan.; — 2) der Reiber (zum Verschließen der Fenster), vzhŠt.
  47. škrǫ́bati, -am, vb. impf. kratzen, C.; hörbar nagen (von der Maus), Lašče- Levst. (Rok.).
  48. škrobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. schepern, klappern, rauschen, C.; zrnje v škatli škroboče, jvzhŠt.; dež škroboče, Let.; — pogl. škrabotati.
  49. škròp, škrǫ́pa, m. das Spritzen: kopel na škrop, das Douchebad, jvzhŠt.
  50. škrǫ̑pəc, -pca, m. 1) der Tropfen, C.; — 2) der Spritz-, Strich-, Windregen, Ist.- Cig., M., C., ZgD.; — einzelne Regentropfen, Cig.; — der Sturmregen, Štrek.
  51. škropíłən, -łna, adj. Spritz-: škropı̑łna kopel, das Douchebad, Jan.
  52. škropı̑łnica, f. 1) die Spritzkanne; — der Sprengwedel, Št., Notr.; — 3) = kropilnica, der Weihwasserkessel, C.
  53. škropíti, -ím, vb. impf. spritzen, bespritzen, besprengen: po vrtu rože š.; — pero škropi, die Feder spritzt; — (dež) škropi, es tröpfelt.
  54. škropı̑vəc, -vca, m. der Spritzer, der Bespritzer.
  55. škropljénje, n. das Spritzen, das Besprengen.
  56. škrópniti, škrǫ̑pnem, vb. pf. spritzen, C.
  57. škroptáti, -ȃm, vb. impf. spritzen, C.
  58. škr̀t, škŕta, m. das Geritze, Cig.
  59. škȓt, škŕta, adj. karg: š. biti z dokazi, mit Beweisen kargen, LjZv.
  60. škrtálọ, n. 1) die Knarre, Jan.; — 2) = slab nož, Zora; — 3) der Kritzler, Cig.
  61. škȓtar, -rja, m. das Fiedermesser zum Abkneipen des Glases, V.-Cig.
  62. škrtáriti, -ȃrim, vb. impf. = škrtati 3), kargen: š. z odobravanjem novih davkov, SlN.
  63. škŕtati, -am, vb. impf. 1) knirschen; z zobmi š.; — kratzen: z nožem po krožniku š., Dol.; kritzeln, V.-Cig.; — mit einem stumpfen Werkzeug schnitzelnd ein knisterndes Geräusch hervorbringen, Mur., vzhŠt.; kaj s tem pipcem zmerom škrtaš! jvzhŠt.; miši škrtajo (kadar glodajo), jvzhŠt.; — (mit dem Hufeisen) rasseln, Npes.- Cig.; — knarren: kola škrtajo, Glas.; — kreischen ( v. siedendem Fett), Cig., M.; — schirken ( v. Vögeln), C.; ščinkavec škrta, Cig.; — 2) kerben, Cig., Jan.; — schartig machen: š. kose po kamenju in krtinah, Ahac.; — (Glasscheiben) abkneipen, abfiedern, V.-Cig.; — nagen, Jan.; — schnitzeln, Jan., C., Zora; — 3) geizen, kargen, M., C.; š. v dovoljevanju stroškov, SlN.
  64. škŕtav, adj. knickerisch, geizig, C.
  65. škŕtavəc, -vca, m. 1) človek, kateri škrta, Mur.; der Kritzler, Cig.; — 2) der Schnitzler, Zora; — 3) der Knicker, C.
  66. škŕtavost, f. der Geiz, C.
  67. škȓtež, m. der Geizhals, vzhŠt.
  68. škrtína, f. das Abschnitzel, Lašče- Levst. (Rok.); — š. kruha, ein Schnittchen Brot, C.
  69. škrtíniti, -ı̑nim, vb. impf. schnitzeln, Lašče- Levst. (Rok.).
  70. škrtljȃnje, n. 1) das Schnitzeln, vzhŠt.; — 2) die Knauserei, ogr.- Valj. (Rad).
  71. škrtljáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnitzeln, Jan., Glas., Zora, vzhŠt.; zlato š., Trst. ( Glas.); — (Glasscheiben) abfiedern, V.-Cig.; — 2) kargen, Jan., vzhŠt.
  72. škrtljȃvəc, -vca, m. 1) der Schnitzler, Jan.; — 2) der Geizhals, der Knicker, Jan., C., Zora, vzhŠt.- Glas.
  73. škrtljávost, f. die Knauserei, der Geiz, C.
  74. škrtljìv, -íva, adj. knauserisch, geizig, Jan., C.
  75. škrtljı̑vəc, -vca, m. der Knauser, der Geizhals, Jan., Volk.- M.
  76. škŕtniti, škȓtnem, vb. pf. ein knarrendes, knisterndes Geräusch hören lassen; ključ škrtne, Gor. ( Let.); erklirren ( z. B. vom Sporn), Cig.
  77. škrvánta, f. = škalba: vode je bilo (po nevihti) v vsaki škrvanti dosti nabrane, Zv.
  78. škržȃbəc, -bca, m. = skržabec, die Fledermaus, Mur., C., Glas., vzhŠt.
  79. škúfa, f. 1) die Mütze ( zaničlj.), Lašče- Levst. (Rok.), Ig (Dol.); — 2) der Tannenzapfen, C.; — prim. it. cufia, Haube, Levst. (Rok.).
  80. 1. škúlja, f. das Loch, C.; das Erdloch, Valj. (Rad); prilezli so kakor murni iz svojih škulj, LjZv.
  81. 2. škúlja, f. der Steinsplitter: zidarji, zidajoč zid, praznine mej večjimi kameni zatikajo s škuljami, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
  82. škȗndra, f. eine Art Korb: iz leskovih viter spletena košara z dnom iz deščic, Notr., Gor.; — prim. lat. scutra, flache Schüssel, Levst. (Rok.).
  83. škvȃrt, m. das Naturell, das Temperament, Notr.- M., Slom.; oče in sin enacega škvarta, C.; — der Schlag, die Sorte, Cig.; trmo le-tega škvarta imenuje prekleto trmo, Jap. (Prid.); nisi tacega škvarta, da bi se zredil, Polj.; — die Race, Ig (Dol.).
  84. škvórəc, -rca, m. der Star (sturnus), C., Z., Mik.; — prim. 1. škorec.
  85. šlabę̑dər, -dra, m. = slab, razhojen črevelj, der Latschschuh, die Schlappe, (šleb-) Cig., Jan., C.; — prim. šlapa.
  86. šlájən, -jna, m. die Schleihe (cyprinus tinca), Cig., Frey. (F.); — iz nem.
  87. šlápa, f. 1) der Schlappschuh, die Schlappe; — 2) psovka zanikarnemu, omahljivemu človeku, Levst. (Rok.); — der Tölpel, Jarn., Mur., Met.; — iz nem.
  88. šlapáti, -ȃm, vb. impf. in Schlappen gehen, schlappen, C., Z.; š. po razhojenem blatu, SlN.; — iz nem.
  89. šlȃr, m. 1) ein Kopftuch aus durchsichtigem Zeug, Levst. (Rok.); — 2) ein durchsichtiger Zeug, Cig.; — iz nem. Schleier.
  90. šlȃrast, adj. aus durchsichtigem Zeug: peča, ruta šlarasta, Levst. (Rok.), Zv.
  91. šlekedráti, -ȃm, vb. impf. stammeln, beim Reden mit der Zunge anstoßen, C., Dict.; težko govorim ino šlekedram, Jsvkr.; das r nicht recht aussprechen können, Ig (Dol.); — schnarren, ratschen, V.-Cig.
  92. šlẹ̀m, šlẹ́ma, m. 1) der Helm, Jan., Cig. (T.), Jurč. (Tug.), Vrt., Vest.; — 2) žarni šlem (neki morski polž), feuriger Ofen (cassis), Erj. (Z.); — stsl.
  93. šlèn, šlę́na, m. = udarec s šibo ali z bičem, der Schmitz, Cig.
  94. šlę̑nək, -nka, m. der Schmitz, Cig., Jan.
  95. šléniti, šlę̑nem, vb. pf. schnalzen, Mik.; — = s. šibo ali z bičem udariti, Cig., Jan., Notr.- M., Polj.; — prim. šlepati.
  96. šlépati, šlę́pljem, -páti, -pȃm, vb. impf. 1) mit den Fingern schnalzen, Rib.- M.; — 2) z dlanjo š., mit der flachen Hand schlagen, C.
  97. šlépniti, šlę̑pnem, vb. pf. 1) mit den Fingern schnalzen, Z.; — 2) ins Gesicht schlagen, C.
  98. šlę̑ta, f. die Gewohnheit, eine individuelle Eigenthümlichkeit, C., Z., BlKr.; ima tako šleto, BlKr.; kakove šlete je ta konj? BlKr.- Let.
  99. 1. šlẹ́va, f. der Speichel, der Geifer, C., Z.; — prim. it. saliva, Štrek. (Let.).
  100. šlẹváriti, -ȃrim, vb. impf. = šlevasto (träg) govoriti ali delati, Zora.

   45.701 45.801 45.901 46.001 46.101 46.201 46.301 46.401 46.501 46.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA