Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (46.101-46.200)

  1. šı̑ška, f. 1) der Gallapfel: hrastova, cerova š.; ni šiške vredno, Trub.; — = skipek, die Knopper, C., Kras, BlKr.; toča, rogljata kakor šiške, LjZv.; — 2) der Knöchel, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) der Drischelstielknopf, C.; — eine runde Erhöhung (Buckel), Cig.; — die Lehre am Seilerzeug, Cig.; — 4) die Pfanne ( mech.), Cig. (T.); die Zapfenpfanne, das Zapfenloch bei der Welle, V.-Cig.; v šiški, ki je v polico vdolbena, vrti se po koncu stoječi železni drog, ki gornji mlinski kamen nosi, Ig (Dol.), jvzhŠt.; — die Gelenkpfanne, Mur., V.-Cig.; — 5) das weibliche Glied, Notr.; — 6) das Knopfloch, C.; — die Schlinge, die Masche, C.; — das Öhr am Knopf, C.; — 7) die Wassernuss (nux aquatica), Ponikva (Št.)- Pjk. (Črt.).
  2. šišmìš, -míša, m. 1) die Spitzmaus (sorex), Mur., Cig., Jan.; — 2) die Fledermaus, Z., jvzhŠt.; die Speckmaus (vespertilio noctula), Frey. (F.); morski š., — die Seefledermaus (malthe), Erj. (Torb.).
  3. šíti, šı̑jem, vb. impf. nähen; nav. le v zloženicah.
  4. šìv, šíva, m. die Naht; hlače po šivu pretrgati; črevlji na š. (= na kveder), Str.; — zaklinski š. (na črepinji), die Ypsiloide, Jan. (H.).
  5. šiváč, m. 1) der Schneider, Z.; — 2) der Schneidervogel, C.
  6. šiválja, f. = šivilja, jvzhŠt.
  7. šivȃłnica, f. 1) die Nähnadel, Lašče, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) = šivalni stroj, die Nähmaschine, Jan., DZ.
  8. šivȃnje, n. das Nähen; — imam veliko šivanja, ich habe viel zu nähen; — tudi: šívanje.
  9. šivȃnka, f. die Nähnadel, režeča š., die Kürschnernadel, V.-Cig., — tudi: šívanka, Mur., Valj. (Rad), Notr., jvzhŠt.
  10. šivȃnkica, f. = šivančica; — neka riba v Cerkniškem jezeru, (gobio sp.), Erj. (Torb.).
  11. šivár, -rja, m. der Näher, der Schneider, Cig., Jan., C., Levst. (Zb. sp.), nk.; — ( der Schuster, C.).
  12. šivárka, f. die Nähterin, Levst. (Zb. sp.).
  13. šivárski, adj. Näh-, Schneider-, Cig., Jan.; šivarska miza, der Nähtisch, šivarske reči, das Nähzeug, nk.
  14. 1. šívati, -am, vb. impf. 1) nähen; — skakoma š., mit losen Stichen nähen, Cig.; = po zajčje š., V.-Cig.; — 2) šiva mi po glavi, es sticht mich im Kopfe, Z.; — šiva mi, ich habe Angst, vzhŠt.- C.; — 3) dež šiva, es regnet mit feinen, dünnen Strahlen, Lašče- Levst. (Rok.).
  15. 2. šívati, -am, vb. impf. ad šiniti; = švigati, schnelle Bewegungen machen, schießen, Notr., Dol.; miši šivajo po tleh, huschen hin und her, Lašče- Levst. (Rok.); različne misli in podobe so mu sem ter tja šivale, Vrt.
  16. šivȃvəc, -vca, m. der Näher, der Schneider, Mur., Cig., M., Danj. (Posv. p.), Levst. (Zb. sp.).
  17. šivílọ, n. das Nähzeug, Jan.
  18. škàf, škáfa, m. das Schaff; dež gre, kakor da bi iz škafa (s škafom) lil, es gießt; — prim. stvn. scaf, Mik. (Et.).
  19. škáfoma, adv. schaffweise: š. vodo nositi, LjZv.
  20. škakljìv, -íva, adj. kitzlich, heikelig, Dol.- Cig., C.
  21. škála, f. = skala 2), der Holzsplitter: škalo si zadreti v kožo, Dol., jvzhŠt.
  22. škapulīr, -rja, m. neko redovniško oblačilo, tudi neko bratovščinsko znamenje, das Scapulier.
  23. škȃrje, škarij, f. pl. 1) die Schere; — 2) ein scherenförmiges Ding: die Schere an der Kinnlade der Pferde, Cig.; — der Kloben an einer Wage, Cig.; — die Wagenschere, C.; — die Deichselgabel, Cig., Jan.; — die Kreuzbalken im Dachgerüst, das Schergerüst (auch bei Brücken u. dgl.), Z.; streha na š., der Scherendachstuhl, Gor.; — die Schienenruthe hinter den Kammblättern am Webstuhl, Cig.; — = perotnice pri kolovratu, C.; — prim. stvn. skari ( pl.), Mik. (Et.).
  24. škȃrjica, f. a) der Ohrwurm, Ip.- Erj. (Torb.), Štrek.; — b) pl. škarjice, dem. škarje; 1) eine kleine Schere; — 2) die Fresszange bei den Insecten, Cig.; — 3) die Ranken, z. B. an Weinreben, V.-Cig.; — 4) die Kiefernadeln, die Kieferstreu, Jan. (H.); — 4) die großblätterige Schwertlilie (iris germanica), Medv. (Rok.), Burg., Gor.
  25. škȃrnjak, m. der Milan (milvus), Frey. (F.); die Babelweihe (milvus vulgaris), Erj. (Z.); = rjavi š. (milvus regalis), Frey. (F.).
  26. škȃrpa, f. 1) die Scarpe, die Böschungsmauer; — 2) pl. škarpe, abgenützte Schuhe; — prim. it. scarpa (v istih pomenih).
  27. škȃtla, f. 1) die Schachtel, die Dose, die Büchse; — 2) die Ziegelform, V.-Cig.; — 3) das viereckig ausgehöhlte Achsenstockende, in welchem die Wagenachse befestigt wird, Ig (Dol.); — 4) die Trollblume (trollius europaeus), Livek- Erj. (Torb.); — prim. it. scatola, Mik. (Et.).
  28. škę̑glič, m. der Stieglitz (carduelis), ogr.- C.; — prim. ščegljec.
  29. škę̑le, f. pl. 1) = skele, das hölzerne Sattelgerüst, Dict., Cig., Rib.- M.; — 2) stojalo (kalup), na katerem se dela gnojni koš, BlKr.- Let.
  30. škę̑r, -ı̑, f. = sker, das Zeug, das Werkzeug, das Mittel, (tudi coll.), Mur., Št.- Cig., Jan., Danj.- Mik.; plug in druga šker, ogr.- Let.; z orožjem in drugo škerjo, ogr.- Valj. (Rad).
  31. škę̑rən, -rna, adj. zum Werkzeug bestimmt o. gehörig, Mur.; škerni les, das Zeugholz, Mur.
  32. škę́titi, škę̑tim, vb. impf. = nepotrebno rezkati ali cepkati ( prim. stvn. scit, das Scheit), Lašče- Erj. (Torb.).
  33. škę́titi se, škę̑tim se, vb. impf. stutzig sein; konj se šketi, Cig., Z.; Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — widerspenstig sein, sich sträuben, sich weigern, Cig., Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — zaudern, C.; — prim. šketljiv.
  34. škę̑tljiv, adj. stetig, stutzig: ta konj je šketljiv = rad se šketi, Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — iz nem. stetig, Štrek. (Arch.); — prim. štatljiv.
  35. škílja, f. 1) die Schieläugige, Cig.; — 2) neka riba v Dobrodobskem jezeru, Erj. (Torb.).
  36. škı̑ndra, f. der Steinsplitter, C., Erj. (Min.), Turjak, Ig (Dol.)- Erj. (Torb.); — ein geringes Quantum einer Sache, C.; — prim. it. ( dial.) scienza, Splitter, Štrek. (Arch.).
  37. škindráti, -ȃm, vb. impf. in Splitter zerschneiden o. zerhauen: š. in rezati, š. peč (= pečino), C.
  38. škı̑r, -ı̑, f. = šker, vzhŠt.- C.
  39. škìt, škíta, m. = ščit, Cig., Jan., Mik., Jap. (Sv. p.), Zora.
  40. šklabotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = šklopotati, schlottern, Z.
  41. šklavı̑n, m. ein Thier mit Hauzähnen, C.
  42. šklȃvs, m. der Hauzahn, Cig.
  43. šklȃvsati, -am, vb. impf. = kavsati, C., Z., M.
  44. šklȃvsnik, m. der Hauzahn, Cig., M., C.
  45. šklávsniti, šklȃvsnem, vb. pf. = kavsniti, Z., C.
  46. šklefedráti, -ȃm, vb. impf. = šklefetati, C., Z.
  47. šklefetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren (von Fenstern, Gläsern), Jan., M., Z.; — klappern: (od mraza) z zobmi š., Bes., BlKr.; klepetec na drevesu šklefeče, BlKr.; — prim. klepetati.
  48. šklę̑mfa, f. etwas Schlotterndes, in den Theilen Klapperndes, Unbrauchbares, Levst. (Rok.); oče so bili vajeni stare šklemfe (= ure), Glas.; (o stari kravi), Levst. (Rok.); — psovka stari ženski, M., Z., Levst. (Rok.); pojdi, stara šklemfa! jvzhŠt.
  49. šklemfáti, -ȃm, vb. impf. klirren, schlottern, klappern, schepern: ubit zvon, podkov šklemfa, Z.
  50. šklę́mfniti, šklę̑mfnem, vb. pf. 1) einen Knacklaut von sich geben: kljuka je šklemfnila, Zora; — 2) mit dem Finger schlagen, C.
  51. šklę̑nsati, -am, vb. impf. knacken ( z. B. vom Gewehrhahn), Buče ( Št.)- C.
  52. šklę́nsniti, šklę̑nsnem, vb. pf. knacken: konj z nogo šklensne, das Pferd stößt mit dem Fuße an, Buče ( Št.)- C.
  53. šklepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren (o steklu, oknih), C., Jan.; klappern, C.; z zobmi š., Jurč., LjZv.; rasseln, C.; — prim. klepetati.
  54. šklésniti, šklę̑snem, vb. pf. = šklensniti: kobila z nogo šklesne, C.
  55. šklopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = klopotati, rasseln, schlottern, schepern, Z.; toča je šklopotala, SlN.
  56. škǫ́bovəc, -vca, m. = posoda od smrekovega lubja, die Harzmeste, V.-Cig.
  57. škǫ́dən, -dna, adj. 1) beeinträchtigend, nachtheilig, schädlich, Cig., Jan., Št.; škodȃn: on (Mamon) je grozan in škodan bog, Krelj; — 2) beeinträchtigt: škoden sem, ich habe Schaden, Cig.
  58. škodljı̑vəc, -vca, m. 1) ein schädlicher Mensch, der Schadenmacher, Mur., Cig., Jan.; imena škodljivcev izkazati, Prisege iz 17. stol.- Let.; — ein schädliches, Schaden machendes Thier, nk.; — 2) der Schadenfrohe, Jan.
  59. škǫ́dovati, -ujem, vb. impf. 1) schaden; nič mu ni škodovalo; praes. škǫ́dovam, Ravn.- Valj. (Rad); š. koga, jemanden schädigen, Svet. (Rok.); — 2) š. se = tožiti pogostoma izrekaje besedo: škoda! KrGora.
  60. škọ̑fica, f. eine kleine Münze: platiti poslednjo škofico, den letzten Heller bezahlen, Krelj; (škufica, Trub., Dalm.; dve škufici, to je en vinar, Trub.).
  61. škǫ̑la, f. = šola, Mur., Jan., Cig. (T.), vzhŠt., ogr.
  62. škǫ̑lati, -am, vb. impf. studieren lassen: š. koga na maštvo (meštvo), Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.).
  63. škǫ̑lj, m. = skala, pečina, ovečji kamen, strčeč iz zemlje: pri nas ne moremo orati, ves svet je v školju, Erj. (Torb.); — die Klippe, Kast.- Valj. (Rad); — prim. it. scoglio, die Klippe.
  64. škǫ̑ljčica, f. dem. školjka; 1) eine kleine Muschel, nk.; — 2) neka močelka: das Muschelthierchen (stylonychia), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  65. škǫ̑lnik, m. der Schullehrer, Mur., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); — der Schulmann, Mur., Cig. (T.).
  66. škǫ̑lnikovica, f. die Frau des Schullehrers, vzhŠt.
  67. škomȓda, f. = konj a. koza, ki jo o pustu jezdijo, C., vzhŠt.
  68. škomŕditi se, -mȓdim se, vb. impf. die Stirne runzeln, ein finsteres Gesicht machen, C.
  69. škòp, škópa, m. = škopnik, der Schaub, Z., Št.
  70. škọ̑pa, f. 1) = škopnik, der Schaub, Mur.; — 2) zravnana in v škopnike povezana slama, pšenična ali ržena, s katero krijejo strehe, das Schaubstroh; škopo rabijo tudi v rezanico (Häckel), Gor.; škopo delati = slamo v škopnike vezati; škopo (= škopnike) pripraviti za streho; s škopo svetiti, Dict. — prim. stvn. scoub, Schaub.
  71. škọ̑parica, f. das Strohband der Dachdecker, Z.
  72. škọ̑pati, -am, vb. impf. 1) = škopo delati; — 2) = nasad za škopo ravnati, Dol.
  73. škópəc, -pca, m. = skopec (Schöps), C., Valj. (Rad), Zora, BlKr.
  74. škọ̑pnica, f. 1) die Häckerlingsbank, die Futterbank, Cig.; — 2) das Schaubstroh, Z.; — 3) die Schaubstrohgerte, Z.
  75. škọ̑pnik, m. 1) ein Bund Stroh, der Schaub; — 2) bajeslovno bitje, ki materam zanemarjene otroke jemlje, Poh.- Pjk. (Črt. 228.); ein nächtliches Gespenst, C.
  76. 2. škórəc, -rca, m. = korec na obodu mlinskega kolesa, jvzhŠt.
  77. škǫ́rənj, -rnja, m. der Stiefel; škornji, das Stiefelpaar; škornje obuti, izuti; dvoji škornji, zwei Paar Stiefel.
  78. škǫ́rja, f., Dict., vzhŠt.- C., pogl. skorja.
  79. škorlúpast, adj. krustig: š. sneg, škorlupasta zemlja, C.; — einer Kruste ähnlich: zelje je škorlupasto (kraus), jvzhŠt.; — škorlupasti (= kakor skorja trdi) črevlji, C.; — prim. skorlup.
  80. škornječę̑dəc, -dca, m. der Stiefelputzer, Jan., C.
  81. škǫ́rnjica, f. dem. škornja; 1) das Stiefelchen, Guts., Mur., Cig., Jan.; — 2) der Stiefelschaft, die Stiefelröhre, Cig.; — die Stiefelröhre ( phys.), V.-Cig., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  82. škrábati, -bam, -bljem, vb. impf. kratzen, schaben, nagen, Cig., Jan., Levst. (Rok.), ogr.- Valj. (Rad); miši škrabajo, Ljub.; s peresom š., Cig.; golob ne grize, ne škrablje, ogr.- Valj. (Rad); š. se po glavi, C.; — raspeln, V.-Cig.
  83. škrábica, f. die Sammelbüchse, Notr.- Z.; der Klingelbeutel, C.
  84. škrabljáti, -ȃm, vb. impf. leise kratzen, nagen, Z.
  85. škrabljíca, f. 1) die Klapper der Kinder, C.; die Ratsche, Z.; — 2) der Klingelbeutel, Cig., C.
  86. škrábniti, škrȃbnem, vb. pf. kratzen, einen Ritz bewirken, ogr.- C.
  87. škrabotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. klappern: zrno v tem žlahtnem kamenu škraboče, Jsvkr.
  88. škrabótəc, -tca, m. der Klappertopf (rhinanthus), Z.
  89. škrabótəlj, -tlja, m. 1) = škrabotec, Z.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- C.
  90. škrabotúlja, f. die Klapper (ein Spielzeug), Dict., Z.
  91. škrámbolast, adj. hohl: škrambolasto drevje, Z., LjZv.
  92. 1. škránja, f. der Fettropfen auf der Brühe, Dol.- Mik.; — der Tropfen: škranje po obrazu, po steni, BlKr.; — prim. hs. skrana, der Öltropfen.
  93. 1. škrápa, f. = kaplja: debele škrape so začele padati, jvzhŠt.
  94. škrȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. in Tropfen fallen: dež začenja škrapati, Z.
  95. škrátast, adj. koboldisch, Zora.
  96. škrȃtəc, -tca, m. dem. škrat; 1) = škrat; — 2) der Windwirbel, C., Ptujsko polje- Kres; — 3) der Haarwirbel, verfilztes Haar, C.; — (š. jezdi prašiča, če mu strče ščetine po hrbtu, C.); — 4) pisani š., die gezierte Schildwanze (cimex oleraceus), Erj. (Ž.).
  97. škrȃvsati, -am, vb. impf. = krevsati, LjZv.
  98. škrávsniti, škrȃvsnem, vb. pf. = krevsniti; s črevljem ob kamen š., LjZv.
  99. škr̀b, škŕba, adj. 1) schartig, Jan.; — 2) zahnlückig, M.; škrba baba, Levst. (Rok.).
  100. škŕba, f. 1) die Scharte, Mur., Cig., Jan.; š. na rezilu, Cig.; — ein angebrochener Zahn, die Zahnlücke, Mur., Cig., Jan.; — 2) ein zahnlückiges Weib, Štrek.

   45.601 45.701 45.801 45.901 46.001 46.101 46.201 46.301 46.401 46.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA