Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (4.601-4.700)

  1. zẹ̑mci, m. pl. die Augenwimpern, Mur., Cig., Mik.; prim. ozemci.
  2. zéməljn, adj. Erd-: zę̑meljni razpok, die Erdkluft, Cig.; zemeljna sol, das Erdsalz, Cig.; zemeljna dela, Erdarbeiten, DZ.
  3. zę̑məljnat, adj. erdhaltig, Cig., Jan.; — erdig, Jan.
  4. zeməljnína, f. die Hufensteuer, Cig.
  5. zę̑məljski, adj. die Erde betreffend, zur Erde gehörig, auf o. in der Erde befindlich, Erd(en)-; zemeljska obla, die Erdkugel, Cig. (T.), Jes.; zemeljski tečaj, der Erdpol, Jan.; zemeljska ožina, die Landenge, Cig. (T.); zemeljska skorja, die Erdrinde, Cig.; zemeljski čad, der Erddunst, Cig.; zemeljska smola, das Erdharz, der Asphalt, Cig.; — Grund-: z. posed, der Grundbesitz, Cig. (T.); z. davek, Cig.; — irdisch: zemeljski okovi, irdische Fesseln, Cig.
  6. zémlja, f. 1) die Erde (als Stoff); danes človek, jutri črna z. = heute roth, morgen todt, Cig.; die Erdart, der Boden; črna, peščena, ilovnata, rodovitna z.; pusta z., wilde, unfruchtbare Erde; črna z., die Humuserde; — 2) die Erde, der Erdboden; zemlja poka od suše; pod zemljo biti; pod zemljo spraviti koga; vse, kar zemlja rodi; — suha z., das Festland; — Grund u. Boden; nekaj zemlje si kupiti; — 3) die Bauernhube, Cig.; ta kmet ima dve zemlji, graščina ima sedem zemelj, Bitinje pod Premom- Erj. (Torb.); cela z., pol zemlje, Cig.; — 4) das Territorium, das Land, Cig., Jan.; — 5) die Erde (als Wohnort der Menschen); v nebesih in na zemlji; star kakor zemlja; — die Erde (als Weltkörper); zemlja se vrti okolo svoje osi in teka okoli solnca.
  7. zemlják, m. 1) der Vollbauer, der Grundbesitzer, Cig., Jan., DZ., Levst. (Pril.); — 2) der Landsmann, Mur., Dalm. (Reg.), kajk.- Valj. (Rad); — 3) ein aus einem Theile der Hube angelegter Weingarten, Mur., Met., Svet. (Rok.); — 4) = zemljan 1), Levst. (Zb. sp.).
  8. zemljákinja, f. 1) die Grundbesitzerin, Jan.; — 2) die Landsmännin, Habd.- Mik., Mur., Vest.
  9. zemljàn, -ána, m. 1) der Erdbewohner, der Erdbürger, Cig., Jan., M., nk.; — der Hübler, der Grundbesitzer, Z.; najdebelejši kos cestnih troškov pada na zemljane, Levst. (Nauk).
  10. zemljȃnəc, -nca, m. = zemljan 1), C.
  11. zemljȃnka, f. die Erdbürgerin, Cig.
  12. zemljár, -rja, m. der Ganzhübler, Svet. (Rok.).
  13. zemljarína, f. die Grundsteuer, h. t.- Cig. (T.), Levst. (Nauk).
  14. zémljast, adj. erdicht, Cig., Jan.
  15. zemljáščina, f. die Grundsteuer, Cig.
  16. zemljàt, -áta, adj. erdig, Cv.
  17. zemljáti, -ȃm, vb. impf. (den Boden) mit frischer Erde versetzen, (um ihn fruchtbarer zu machen), Ip.
  18. zemljedẹ̑łəc, -łca, m. der Bodenbebauer, der Landwirt, Cig., Nov.
  19. zemljedẹ̑łstvọ, n. die Landwirtschaft, die Agricultur, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Močv.), nk.
  20. zemljekàz, -káza, m. = zemljevid, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.), Jes., nk.
  21. zemljeknjížən, -žna, adj. Grundbuchs-: zemljeknjı̑žni zakon, das Grundbuchsgesetz, Levst. (Nauk), DZ.; zemljeknjižno trdnost imeti, grundbücherlich versichert sein, Levst. (Pril.); zemljeknjižni izpisek, der Grundbuchsauszug, DZ.
  22. zemljeknjı̑žnik, m. der Grundbuchsführer, DZ.
  23. zemljemèr, -mę́ra, m. = zemljemerec 1), Mur., Cig., Jan., C.
  24. zemljemę̑rəc, -rca, m. 1) der Erdmesser, der Geometer, Cig., Jan., C., nk.; — 2) der Frostspanner (geometra brumata), Nov.
  25. zemljemę̑rje, n. die Erdmesskunst, Cig., Jan.
  26. zemljemę̑rski, adj. Geometer-, geodätisch, Cig. (T.).
  27. zemljemę̑rstvọ, n. die Erdmesskunst, Mur., Cig., Jan.; die Geodäsie, Cig. (T.).
  28. zemlję̑n, adj. 1) erdhaltig, erdig, Mur., Cig., Jan., C.; zemljena kopel, das Erdbad, Cig.; — 2) aus Erde, irden, Cig., Jan., BlKr.- M.; — 3) erdartig, Cig.
  29. zemljeníca, f. ein unterirdischer Keller ( z. B. für Rüben), C.
  30. zemljenína, f. die Thonware, Cig. (T.).
  31. zemljepìs, -písa, m. die Erdbeschreibung, die Geographie, Cig., Jan., C., Jes., nk.; z. rastlinstva, die Pflanzengeographie, Cig. (T.).
  32. zemljepı̑səc, -sca, m. der Geograph, Cig., Jan., nk.
  33. zemljepísən, -sna, adj. geographisch, Cig., Jan., nk.; zemljepı̑sna dolžina, širina, geographische Länge, Breite, Cig. (T.), nk.
  34. zemljepı̑sje, n. die Erdbeschreibung, die Geographie, Cig., Jan., nk.
  35. zemljepı̑snica, f. ein geographisches Lehrbuch, C.
  36. zemljeròv, -róva, m. der Schanzengräber, Vrt.; der Sappeur, Levst. (Zb. sp.).
  37. zemljeslǫ̑vəc, -vca, m. der Geolog, Cig., Jan., Cig. (T.).
  38. zemljeslǫ́vən, -vna, adj. geologisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  39. zemljeslǫ̑vje, n. die Geologie, Cig., Jan., Cig. (T.).
  40. zemljesrẹ́dən, -dna, adj. geocentrisch ( astr.), Cig. (T.); (narejeno po tuji besedi).
  41. zemljestrǫ̑jəc, -jca, m. zemljestrojci, die Termiten ( zool.), Cig. (T.).
  42. zemljetrès, -trę́sa, m. = potres, die Erderschütterung, Jan.
  43. zemljetrę̑səc, -sca, m. der Erderschütterer, Cig.
  44. zemljetrę́sən, -sna, adj. erderschütternd, Cig., Levst. (Zb. sp.).
  45. zemljevȃnje, n. 1) der Landbau, C.; — 2) Grund und Boden, Svet. (Rok.).
  46. zemljeváti, -ȗjem, vb. impf. das Land bebauen, C.
  47. zemljevìd, -vída, m. die Landkarte, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  48. zemljevídən, -dna, adj. Landkarten-: zemljevı̑dna zbirka, Cig.
  49. zemljevı̑dnik, m. der Atlas, Cig.
  50. zemljevína, f. das Erdreich, der Boden, C.
  51. zemljevǫ̑dnica, f., Jan., C., pogl. dvoživka, amfibij.
  52. zemljeznȃnəc, -nca, m. der Erdkundige, der Geognost, Cig. (T.).
  53. zemljeznȃnski, adj. geognostisch, Cig., Jan., Jes.
  54. zemljeznȃnstvən, -stvəna, adj. geognostisch, Cig. (T.).
  55. zemljeznȃnstvọ, n. die Erdbodenkunde, die Geognosie, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
  56. zémljica, f. dem. zemlja; die Erde; die liebe Erde; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! — tudi: zemljíca, Valj. (Rad).
  57. zemljíkovəc, -vca, m. der Wurzeltheil des Baumstammes, vzhŠt.- C.
  58. zemljíkovina, f. das Holz vom Wurzeltheil des Baumstammes, vzhŠt.- C.
  59. zemljína, f. 1) die Erdart, Jarn., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; voda je pomešana z zemljinami, Vrt.; zemljine opešajo, Nov.; — 2) der Erdtheil ( geogr.), Jan., Jes.
  60. zemljíšče, n. der Grund, das Grundstück; — die Area, Jan., nk.; — die Länderei, Cig., Jan.; — das Terrain, Cig. (T.).
  61. zemljíščən, -ščna, adj. = zemljiški, Grund-; zemljı̑ščna odveza, die Grundentlastung, DZkr.
  62. zemljíščina, f. die Grundsteuer, C.
  63. zemljı̑ški, adj. Grund-, Cig., Jan., Cig. (T.); zemljiška odveza, die Grundentlastung, nk.; zemljiška knjiga, das Grundbuch, Cig., Cig. (T.), nk.; z. posestnik, der Grundbesitzer, Levst. (Zb. sp.).
  64. zemljiškoknjížən, -žna, adj. Grundbuchs-, grundbücherlich, Cig., Jan., nk.
  65. zemljiškoodvę̑zən, -zna, adj. Grundentlastungs-, nk.
  66. zemljı̑štvọ, n. Grund und Boden, Svet. (Rok.); — das Grundstück, Cig.
  67. zę́mski, adj. = zemeljski, Jan., C., nk.; — po drugih slov. jezikih.
  68. zenačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zenačiti, Cig.
  69. zenáčiti, -ȃčim, vb. pf. = izenačiti, gleich machen, ausgleichen, Cig., Jan.; — identificieren, Jan., C.
  70. zẹníca, f. 1) das Sehloch, die Pupille, der Augenstern, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž., Som.), Žnid.; — 2) = ozemec, C.
  71. zenīt, m. nadglavišče, der Zenith.
  72. zèt, zę́ta, m. 1) der Schwiegersohn; — 2) = zetec, C.; — 3) der Stichling (gasterosteus), Erj. (Z.); mali z. (g. pungitius), Vrt.
  73. zę̑təc, -tca, m. der Täufling oder der Firmling gegenüber den Pathen, C., Hal.- Raič ( Let.); zétəc, kajk.- Valj. (Rad).
  74. zę̑tək, -tka, m. = zetec, C.
  75. zetíca, f. der weibl. Täufling oder Firmling gegenüber den Pathen, M., Podkrnci- Erj. (Torb.).
  76. zetìč, -íča, m. dem. zet; 1) das Schwiegersöhnchen, M.; — 2) = zetec, Mik.
  77. zetı̑čək, -čka, m. dem. zetič 2), = zetec, C.
  78. zę́tinja, f. = snaha, Mur.
  79. zę́tovski, adj. den Schwiegersöhnen gehörig, sie betreffend, Mur.
  80. zẹ̀v, zẹ́va, m. 1) der Rachen, V.-Cig.; — z. cevi, die Röhrenweite, Cig. (T.); — 2) der Hiatus ( gramm.), Cig. (T.), nk.
  81. zẹ̑v, -ı̑, f. = zev, m. 1), Jan.
  82. 1. zẹ́va, f. die Riesenmuschel (tridacna gigas), Erj. (Ž.).
  83. 2. zeva, f. = zelva, zava, M., BlKr.
  84. zẹváč, m. der Gähner, M.
  85. zẹválọ, n. der Gähner, Jan.
  86. zẹ́vanje, n. das Aufsperren des Mundes (Maules, Rachens), das Gähnen.
  87. zẹ́vati, -am, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) geöffnet halten; od vročine, od žeje z.; iz radovednosti z., Cig.; — weit geöffnet sein, klaffen: brezdno zeva, Cig., Jan.; oreh zeva, (če je zelena lupina počila), C.; — z. za čim, nach etwas lechzen, sich sehnen, ogr.- C.; — 2) schreien, Polj., Idrija, Ig (Dol.); — maulmacherisch reden, Ig (Dol.); — 3) athmen, Habd.- Mik.
  88. zẹ̑včica, f. dem. zevka; die Gienmuschel (chama), Erj. (Z.).
  89. zẹ̑vka, f. die Klaffmuschel, Cig.
  90. zẹ́vniti, zẹ̑vnem, vb. pf. den Mund (das Maul, den Rachen) aufsperren, Cig., Jan.; — aufklaffen, Cig.
  91. zəvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. = 1. zavreti, aufsieden, (iz: vzevreti), Cv.
  92. zəvsẹ̑ma, adv. gänzlich, durchaus, C.
  93. zę́za, f. 1) der Steiß des Geflügels, C.; purja, gosinja, račja, kokošinja z., Vest.; — 2) die Bachstelze, C.
  94. zę́za-mǫ̑ž, m. = zezavec, Raič ( Vest.).
  95. zę́zanje, n. säumiges, zögerndes Thun, Raič ( Vest.).
  96. zę́zati, -am, vb. impf. = migati, (sich) hin und her bewegen, M., Z., C., Raič ( Vest.); — prim. hs. gegati = gugati.
  97. zę́zavəc, -vca, m. ein säumiger Mensch, Raič ( Vest.).
  98. zę́zavka, f. die Bachstelze, C.
  99. zə̀zək, -zka, m. = sesek, zizek, Dict., BlKr.
  100. zəzljáti, -ȃm, vb. impf. = səsljati, im Reden mit der Zunge anstoßen, Mur.; — wispeln, Jan.; säuseln, M.

   4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA