Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (46.001-46.100)

  1. šestnájščica, f. die Sechzehn, Jan. (H.).
  2. šestodstǫ́tən, -tna, adj. sechsprocentig, DZ.
  3. šestogȗbəc, -bca, m. der Blättermagen der Wiederkäuer, der Psalter, C., Lašče- Erj. (Torb.); turji š., Levst. (Zb. sp.).
  4. šestovílast, adj. lümmelhaft, Z.; albern, Dict.; thöricht, C.
  5. šestovı̑łəc, -łca, m. der Lümmel, Z.; = teleban, C.
  6. šestovíliti, -ı̑lim, vb. impf. wanken, wackelnd oder wankend einhergehen, Dict., C.; übhpt. ungeschickt einhergehen, LjZv.
  7. šestovílọ, n. 1) = šestilo, der Zirkel, Z., Hip. (Orb.); — 2) der Dumme, C.
  8. šestovȓstnik, m. die sechszeilige Gerste, Cig., Štrek., Notr.
  9. šę̑stred, num. = šestdeset, Kor.- Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.); ("šestredo", Rez.- M.).
  10. šešȃrək, -rka, m. = češarek, Z.
  11. šę̑ška, f. 1) ein Schlag mit der Hand oder Ruthe, Kr.- Valj. (Rad); šeško dobiti, Ravn. (Abc.); — 2) ein Gegenstand, mit dem man schlägt, Z.; ein breites Brett zum Schlagen, Cig.
  12. šę̑škalica, f. = prezalica, Polj.
  13. šę̑škanje, n. 1) das Schlagen, Züchtigen mit der Ruthe, Cig.; — 2) = das Schmarotzen ( z. B. bei Hochzeiten), Cig., Idrija, Prim.
  14. šę̑škarski, adj. schmarotzerisch, Cig.
  15. šę̑škati, -am, vb. impf. 1) mit einer Peitsche o. Ruthe schlagen, züchtigen, Mur., Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — luna ga šeška, er ist tiefsinnig, melancholisch, Mur., Met.- Cig.; — durchhecheln ( fig.): v zabavljicah š. žene, Glas.; — 2) = prežati pri kaki pojedini ( pos. pri svatovščini), Cig., Polj., Notr., Goriš.- Erj. (Torb.).
  16. šę̑šla, f. = korec, s katerim se zajemlje vino ali voda, ali tudi voda polje iz čolna, eine Art Schöpfgefäß, die Schöpfschaufel (iz it. sessola), Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
  17. šəšljáti, -ȃm, vb. impf. = tiho govoriti, šepetati, flüstern, zischeln, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. šušljati.
  18. šəšnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) zischeln, V.-Cig.; — durch die Nase reden, Z.; — 2) hudeln, Cig.; — pogl. šušnjati.
  19. šeták, adj. = tak, zapŠt.- C.
  20. šetalíšče, n. der Spazierplatz, Jan., nk.; tudi: šetálišče, Valj. (Rad).
  21. šę́tanje, n. das Spazieren, Cig., M., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  22. šę́tati se, -tam, -čem se, vb. impf. spazieren, luftwandeln, Mur., Dol.- Cig., Jan., C., Mik., ogr., kajk., BlKr., nk.; Kraljič se po kamri šeta, Npes.-K.; kokot se šeta po dvoru, ogr.- Valj. (Rad); Po stezi se šeče bela žena, Npes.-Vraz; (= šetati, Mur., Cig., Jan.).
  23. šę́tavəc, -vca, m. der Spaziergänger, Cig., Jan.
  24. šę́tavka, f. die Spaziergängerin, Cig., Jan.
  25. šèti, pron. = ta, zapŠt.
  26. šę̑tnja, f. der Spaziergang, Z., nk.
  27. šetọ́lik, adj. = tolik, zapŠt.
  28. šetováti, -ȗjem, vb. impf. eilen, sich beeilen, ogr.- Mik.; š. za kom, C.; žeden jelen šetuje k vretini, ogr.- Valj. (Rad); — sich bemühen, sich angelegen sein lassen, ogr.- C.; deco srečno i blaženo učiniti šetujejo, ogr.- Valj. (Rad).
  29. šə̀v, švà, m. die Naht; suknja je bila brez šva, Trub., Dalm., Schönl.; (redkeje: šèv, šéva, Valj. [Rad]; po ševu, jvzhŠt.).
  30. šę́va, f. die Schräge, Mik.; po ševi, schräge, schief, jvzhŠt.; — ( prim. našev [ nam. na ševo], schräge, Jan.; po ševem [ nam. po ševi], C.).
  31. ševeljáti, -ȃm, vb. impf. krauen, krabbeln ( z. B. am Kopfe), "ševljáti" Podkrnci- Erj. (Torb.).
  32. šę̑vnica, f. die Albe (leuciscus alburnus), Erj. (Z.); — die Ellritze (leuciscus phoxinus), Frey. (F.).
  33. šę́vski, adj. schräg, M., Z.
  34. šíba, f. 1) die Gerte, die Ruthe; šiba novo mašo poje = ohne Zucht keine Erziehung, wo Zucht, da Ehre; skozi šibe dirjati, Spießruthen laufen, Jurč.; — božja šiba, die Geißel Gottes; — die Stange: železo v šibah, Stangeneisen, Cig.; — 2) ein schlanker, stehender Baum, Notr.; pos. = bukev, Notr.
  35. šı̑bək, -bka, m., Z., Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.); pogl. šipek.
  36. šíbək, -bka, adj. 1) biegsam, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dol.; šibko drevo, šibka deska; — 2) schlank, dünn, Mur., Cig., Jan.; — 3) zart, schwach; šibka rastlina; šibko dete; šibek mladenič, šibka dekla, šibko vino, Ip., Soška dol.- Erj. (Torb.); Salomon je še mladenič in šibak, Dalm.; — 4) v šibke mi gre, es geht mir knapp, schlecht, Savinska dol.- DSv.; v šibkem, knapp, C.
  37. šíbica, f. dem. šiba; 1) kleine Ruthe, das Rüthchen; — srebro v šibicah, Stangensilber, Jan.; — 2) das Zündhölzchen.
  38. šibíka, f. 1) die Barre, Cig., DZ.; š. srebra, zlata, DZ.; jeklo v šibikah, Stahl in Stäben, DZ.; — 2) der Ladstock, Cig.; — 3) sodomerna š., der Visierstab, Guts.- Cig.
  39. šibína, f. die Gerte, die Ruthe, Cig.; lazil je po gozdu iskat drobnih šibin (za butare na cvetno nedeljo), LjZv.; krivil bi te kakor vrbovo šibino, Jurč.
  40. šibínica, f. dem. šibina; das Reis, Cig.; iz vrbovih šibinic spleten koš, Jurč.
  41. šibı̑nje, n. coll. die Ruthen: bes. die zu einem Besen verbundenen Ruthen, Z., C.
  42. šibíti, -ím, vb. impf. 1) biegen, M., C., Z.; "to drevo se ti uže ne da šibiti", rekše, ne da se upogniti, ker je uže predebelo, Ip.- Erj. (Torb.), Savinska dol.; šibiti se, sich biegen; brv se šibi pod težo; drevo se šibi pod snegom, od sadja; strop se šibi, der Plafond senkt sich; — kolena se mu šibe, die Knie wanken; — 2) schwach machen, Z.; delo me šibi, C.
  43. šı̑bka, f. 1) langes, dünnes Stück eines Metalls, die Barre: železo v šibkah, das Stabeisen, Cig. (T.); železne šibke, eisernes Fenstergitter, Vrt.; — 2) der Gewehrladstock, C.
  44. šíbniti, šı̑bnem, vb. pf. biegen, M., Z.
  45. šı̑bra, f. 1) der Schiefer, Mur., Cig., Jan., Polj.; — 2) der Steinsplitter ( bes. zum Ausfüllen der Lücken bei der Mauer); kamen na šibre razbiti; — v šibre iti, in Trümmer gehen; — 3) das Schrotkorn, Z., Erj. (Min.), Ip., Senožeče- Erj. (Torb.), BlKr., Tolm.; za lisico so debele šibre, Notr.- Levst. (Rok.); — das Schieferkügelchen, Štrek.; — prim. bav. schifer, Stein- oder Holzsplitter, Levst. (Rok.).
  46. šibráti, -ȃm, vb. impf. 1) in Splitter zerschlagen: ne šibraj kamenja! Dol.- Levst. (Rok.); — 2) (beim Mauern) mit Steinsplittern ausfüllen, Cig.
  47. 1. šíja, f. 1) der Nacken, das Genick, Cig., Jan., BlKr.- Mik., Koborid- Erj. (Torb.); — die dicke, harte Nackenhaut der Ochsen, Mik., BlKr.; — 2) der Hals, Jarn.- Mik., Cig., Jan., C., Rez.- Baud., Poh.; — 3) pl. šije, der Vorbau vor dem Kellereingange, der Kellerhals, Jan.; (šija, V.-Cig.); — 4) pl. šije, das Stiegengehäufe, Jan.; — 5) das Gewölbe vor der Ofenöffnung in der Küche, meist als Selchraum benützt, M.; = pl. šije, Dol.; — das Rauchgewölbe über dem Schmelzofen, Cig.; — 6) š. na desnem, levem boku ladje, der Steuerbord-, Backbordhals, DZ.
  48. 2. šíja, f. die Schräge: na šijo, schräge, schief, Jan., Telov.; zid je na šijo zidan, Mik.; — die Böschung, Cig.
  49. šijȃvka, f. neka riba v Dobrodobskem jezeru, Erj. (Torb.).
  50. šı̑jnjak, m. 1) = šija 1), der Nacken, Mur., Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol., jvzhŠt.; — 2) der Hals, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Vrt.; — = meso ob šijnjaku, das Halsstück, Cig., C., Dol.
  51. šíkara, f. das Dickicht, das Gestrüpp, C., Lož ( Notr.)- Erj. (Torb.); iz gozdov in šikar so volkovi prišli, SlN.
  52. šíkniti, šı̑knem, vb. pf. 1) in einem Strahl hervorschießen (von einer Flüssigkeit), Trst. (Let.); — 2) = s šibo ali bičem udariti, Z., Zora.
  53. šílast, adj. ahlenförmig, pfriemenförmig; — spitzig, Cig., Jan., M., C., nk.; — šilasto gledati, feindselig blicken, Z.
  54. šilátən, -tna, adj. stachelig, stechend, Zora.
  55. šı̑łəc, -łca, m. šilci, die Kiele, die Federnansätze beim Geflügel, jvzhŠt.
  56. šı̑łək, -łka, m. ein längliches, rundes, spitziges Ding, C.
  57. šíliti, -im, vb. impf. 1) spitzen, Z.; — 2) sticheln, Jan., M.
  58. šilják, m. der Stift, Z.
  59. šíljast, adj. = šilast, Z., Vrt.
  60. šı̑łnat, adj. spitzig, Nov.
  61. šiloglàv, -gláva, adj. spitzköpfig, M.
  62. šiloglȃvəc, -vca, m. der Spitzkopf, Jan., M.
  63. šilovína, f. coll. 1) die Nadeln der Nadelhölzer, Nov.; — 2) der Nadelholzwald, C.
  64. šı̑lovje, n. coll. 1) die Nadeln des Nadelholzes, Kor.- Jarn. (Rok.), C., Nov.; naše šilovje je zmerom zeleno, Glas.; — die Nadelstreu, Jan.; — 2) der Nadelholzwald, Cig., Jan., C.
  65. šimiv, m. eine Art Wachtelweizen (melampyrum nemorosum), Josch; — tudi: der Wiesenknopf (sanguisorba officinalis), Josch.
  66. šimšir, m. immergrüner Buxbaum (buxus sempervirens), Tuš. (R.); — iz hs.
  67. šína, f. die Schiene; — iz nem.
  68. šíniti, šı̑nem, vb. pf. = šibniti; 1) biegen, C.; — š. se, sich biegen, C.; veja se je šinila, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen, dahinschießen: miš je šinila po sobi; kakor blisk šine konj z vozičem po gladkem potu, Jurč.; Juda je šinil pred druhaljo, Burg.; — kvišku, po koncu š., schnell aufspringen; kri šine iz rane, das Blut schießt aus der Wunde hervor; kri mi šine v glavo; — misel šine v glavo; — 3) schlagen, C.; po ustih ali za uho koga š., Trub.
  69. šinje, f. pl. 1) die Leberflecken, Cig.; — 2) der Leberbalsam (achillea ageratum), Jarn., Z.
  70. šípa, f. die Fensterscheibe; — iz nem.
  71. šípina, f. neka vinska trta, M., C., Z.; — prim. šipon.
  72. šípkovəc, -vca, m. der Hagebuttenstrauch, der Hundsrosenstrauch, C., Z.
  73. šípkovina, f. das Hagebuttenholz, Jan. (H.).
  74. šipǫ̑n, m. neka vinska trta: der Mosler, M., C., Trumm., vzhŠt.; — menda nam. ščipon; prim. poščipati.
  75. šípovnik, m. = oblok iz kamena (iz nem. Schwibbogen), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  76. šipráka, f. dürres Reisig, BlKr.; = suhe veje za natičje, BlKr.- Let.
  77. šı̑r, -ı̑, f. die Breite, Cig. (T.); te širi je moje polje, Z.; v šir, in die Breite; na šir usta odpreti, den Mund weit aufthun, LjZv.
  78. šı̑rcati, -am, vb. impf. = bezljati (o živini), Laško ( Št.).
  79. šírən, -rna, adj. weit, Cig., Jan., nk.; Oj zemlja širna, zemlja lepa! Greg.
  80. šíriti, šı̑rim, vb. impf. breit machen, ausbreiten; — erweitern; — verbreiten; — š. se, sich ausbreiten, an Breite zunehmen; prsi se mi širijo; — sich verbreiten.
  81. širívost, f. = razpenjavost, die Expansivkraft, Jan. (H.).
  82. širják, m. der Grasfrosch (rana temporaria), ( nam. ščirjak) Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  83. šírjenje, n. die Ausbreitung; die Fortpflanzung ( phys.): premočrtno š. svetlobe, Žnid.
  84. širòk, -óka, adj. breit; široke ceste, hlače; široka usta; na dolgo in široko, weit u. breit; beseda znana široko mej Slovenci, Levst. ( LjZv.); na dolgo in široko razkladati, weitläufig auseinandersetzen; — široka je, sie ist schwanger; — tudi šírok, -óka, jvzhŠt.; compar. širši, širji, tudi: širokejši, redkokedaj: širočji.
  85. širokljàst, -ásta, adj. ein wenig breit, Z.
  86. širōko, m. jugozapadni veter, der Scirocco.
  87. širokobesẹ́dən, -dna, adj. großsprecherisch, Zora.
  88. širokokrájən, -jna, adj. breitkrämpig: š. klobuk, Zv.
  89. širokopę́rən, -rna, adj. = širokoper, ( fig.) hoffärtig, Lašče- Levst. (Zb. sp.).
  90. širokopę́riti se, -pę̑rim se, vb. impf. sich hoffärtig benehmen, prahlen, prunken, Cig., C., Z.
  91. širokoplèč, -plę́ča, adj. breitschulterig, Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); š. velikan, Jurč.
  92. širokorèp, -rę́pa, adj. breitschwänzig, Cig.
  93. širokorę̑pka, f. der Breitschwanz (columba laticauda), Cig.
  94. širokoústiti, -ȗstim, vb. pf. großsprechen, prahlen, Jan.; saj vem, da le širokoustiš, Levst. (Zb. sp.); nav. š. se, C., Ljub., Gor., nk.
  95. širokovẹjàt, -áta, adj. breitästig, Zora.
  96. širokovẹ́stən, -tna, adj. = široke vesti, von weitem Gewissen, lax, Z., nk.
  97. šı̑roma, adv. in die Breite, C.; — weit und breit, weit herum, C., — weit voneinander, Ravn.- Cig.; roke š. držati, C.; duri so š. odprte, Z.; vse gre široma (= narazen), BlKr.
  98. širóta, f. die Breite, M., Z.
  99. široùst, -ústa, adj. breitmäulig: kače širouste, Erj. (Z.).
  100. šišák, m. der Helm, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Vod. (Izb. sp.); — po drugih slov. jezikih.

   45.501 45.601 45.701 45.801 45.901 46.001 46.101 46.201 46.301 46.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA