z (45.901-46.000)

45901. ščŕbljav, adj. 1) schartig, Mur., C.; — 2) zahnlückig, Mur., C.
45902. ščŕbljavəc, -vca, m. der Zahnlückige, Mur.
45903. ščŕbljavka, f. die Zahnlückige, Mur.
45904. ščŕbljavost, f. 1) die Schartigkeit, C.; — 2) die Zahnlückigkeit, C.
45905. ščr̀k, ščŕka, m. das Zirpen, Jan. (H.).
45906. ščŕkanje, n. das Zirpen, Jan. (H.).
45907. ščŕkati, ščȓkam, vb. impf. einen zirpenden oder knarrenden Ton von sich geben: jereb, kobilica, lesni črv, ura ščrka, Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.).
45908. ščrketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = ščrkati, Z.
45909. ščrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) zwitschern: ptič ščrli, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) = vreščati, schreien: otrok ščrli, Koborid- Erj. (Torb.).
45910. ščȗcavica, f. das Schluchzen, kajk.- Valj. (Rad).
45911. ščúkast, adj. 1) schlank, dünn, C., Z.; — 2) ščukasto gledati, scharf anblicken, C.
45912. ščúkati, -am, vb. impf. = po malem rezati, rezljati, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
45913. ščȗkəc, -kca, m. der Knochenhecht (lepidosteus), Erj. (Z.).
45914. ščúliti, -im, vb. impf. = ščuvati, hetzen, (šul-) Cig.; š. (šuliti) pse, SlGor.
45915. ščúra, f. ozka ulica mej dvema hišama (od it. (o)scuro, dunkel), Banjščice- Erj. (Torb.).
45916. ščúti, ščújem, vb. impf. hetzen, Dict.- Mik., Jan., Rož.- Kres, Vrt.
45917. ščuváč, m. der Hetzer, nk.
45918. ščuvȃj, m. der Hetzer, Jan., C., Levst. (Nauk).
45919. ščuvȃjka, f. die Hetzerin, Jan.
45920. ščuvȃnje, n. das Hetzen.
45921. ščuváti, ščúvam, ščújem, vb. impf. hetzen; psa š.
45922. ščuvȃvəc, -vca, m. der Hetzer.
45923. šè, adv. noch; — še — ne, nicht einmal; še toliko ne; še sanjalo se mi ni, es ist mir nicht einmal im Traum eingefallen; — še le, erst; še le zdaj si prišel; tam še le bo veselje.
45924. šę́dəm, -dma, m. der Wald, Guts.; schlagbarer Buchenwald ( nam. ščedem?), Meg.- Valj. (Rad); — (tudi krajno ime na Št.; prim. ščedeti in nem. "Schonung" in "Park" iz lat. parcus, C.).
45925. šę̑f, m. der Weinheber, ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; ( "setzt ein nhd. Schöpf voraus", Mik. [Et.]).
45926. šę̑farica, f. der Schöpflöffel, Dol.; — iz nem.
45927. šę̑flja, f. das Schöpfgefäß; — iz nem.
45928. šéga, f. 1) der Brauch, die Sitte; kolikor krajev, toliko šeg, Npreg.- Jan. (Slovn.); — šego vedeti komu, jemandes Laune kennen, C.; svoje šege biti, launenhaft sein, C.; — die Mode, Cig., Jan.; mož po šegi, Cig.; — 2) die Schlauheit: to vam hote s šego ino zlobo nagoditi ("mit falschen Tücken"), Krelj.
45929. šegáriti se, -ȃrim se, vb. impf. š. se iz koga, jemanden zum Besten haben, ihn foppen, C., vzhŠt.
45930. šégast, adj. pfiffig, Z., Svet. (Rok.).
45931. šegàv, -áva, adj. 1) klug, pfiffig, schlau, Habd.- Mik., Dict., Cig., Jan., Dalm. (Reg.); k temu hudič šegavo pomaga ("meisterlich"), Krelj; šegavo komu v oči gledati, Zv.; čudno in šegavo ravnati s kom, Dalm.; šegavo govorjenje Ciceronovo, ("meisterliche Sprache"), Krelj; — 2) witzig, Cig., Jan., BlKr.- Mik., nk.; tudi: šégav, BlKr.- Erj. (Torb.); — 3) = nagajiv, vzhŠt.; — 4) launenhaft: šegav kakor vreme, C.
45932. šegȃvəc, -vca, m. der Witzbold, der Possenreißer, Cig., Jan.
45933. šégica, f. dem. šega: ošabni farizej celo Bogu se podpre in mu šegice, ki jih je trdil, šteje, Ravn.
45934. šélin, -ína, m. der Sellerie (apium graveolens), Štrek.; — prim. zelena.
45935. šę́ma, f. 1) die Larve, die Maske, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; — 2) die maskierte Person, die Maske; pustna š., dela, govori kakor kvatrna šema = šale zbija o nepravem času, Dol.- Levst. (Rok.); šeme ga ližejo, er ist närrisch, muthwillig, Mur.; — 2) = prismoda, ein dummer Kerl; šema neumna! prava šema je; — 3) die Genitalien des Weibes, der Stute, Ljub., Dol.; — prim. nem. Schemen = Schatten, Larve, Mik. (Et.).
45936. šę́mast, adj. 1) maskenähnlich; — fratzenhaft, Jan.; — 2) dumm, närrisch; š. človek; š. izprevod, Navr. (Let.); — š. konj (če se rad plaši), Gor.
45937. šę̑mbər, -bra, interj. neka kletvica; — tudi: m. š. te vzemi! Jurč.
45938. šę́miti, šę̑mim, vb. impf. 1) maskieren, Jan.; š. se, sich maskieren, Cig.; — 2) š. se, sich närrisch betragen, M.; — sich unnatürlich geberden, sich zieren, Cig.; — 3) š. koga, einem ein Blendwerk vormachen, Cig.; — 4) lächerlich machen, bespötteln, Cig.
45939. šę̑mpla, f. ein weites Holzgefäß, in welches der Wein abgezapft wird, Štrek.
45940. šę̑ncaj, interj. = hencaj: š. te! potztausend! Jurč.
45941. šę̑nki, m. pl. 1) die Finnen, Cig., Nov.; — 2) = metljaji, Erj. (Izb. sp.); — pogl. pšenki.
45942. šènt, šę́nta, m. 1) š. je hud duh, najbolj škoduje na sveti večer, Trst. ( Glas.); babji š., izpaka, ki na drevju stoka in vsacega, katerega v roke dobi, oskube ali pa se mu v lase zafrkoči, Nov.; — 2) kletvica: da te šenta! Valj. (Rad); ti šent ti! da te šent opali! kje si tega šenta dobil? Levst. (Rok.); — prim. šent ( adj.).
45943. šènt, adj. ( indecl.) Sanct-: Šent-Jakob, Šent-Vid; — iz: Sanct-.
45944. šę̑ntaj, interj. kletvica: da bi te šentaj! Polj.; šentaj smo leteli! LjZv.; kam te je šentaj nesel! Levst. (Rok.).
45945. šę́ntati, šę̑ntam, vb. impf. 1) = z besedo "šent" preklinjati, Meg., Dict., Z.; — 2) šę̑ntan, vermaledeit; ti šentana para!
45946. šentávati, -am, vb. impf. šentati 1), Rez.- Mik.
45947. šentjánževəc, -vca, m. 1) der Johannissegen, der Abschiedstrunk; prinesti še šentjanževca; piti š.; — 2) der Monat Juni, Št.- Z.; — 3) das Johanniskraut (hypericum perforatum), Polj.
45948. šepák, m. der Hinkende, jvzhŠt.
45949. šepálọ, n. der Hinkende ( zaničlj.), Cig.
45950. šę́pər, -pra, m. 1) das Holzscheit, Valj. (Rad); — die Stange, C.; — 2) der Spieß, C.; — das Reifende, C.
45951. šəpę́tniti, -ę̑tnem, vb. pf. leise sagen, zuflüstern, C., Z., nk.; š. komu kaj na uho, Erj. (Izb. sp.).
45952. šə̀pniti, šə̀pnem, vb. pf. flüsternd, lispelnd, leise sagen, C., nk.; šepnila je pred se, sie flüsterte vor sich hin, LjZv.; (pravilno bi bilo: šəpníti, šápnem, Cv.).
45953. šeprȗn, m. plašč iz bičja ali lipovega lubja, kakršne so nekdaj pastirji imeli, Polj., Idrija; — prim. srvn. schaprûn, kurzer Mantel.
45954. šəptálọ, n. der Lispler ( zaničlj.), Cig.
45955. šesták, m. 1) = šestica, ein Sechskreuzerstück, Cig., Jan.; — 2) = šestošolec, der Sextaner, Valj. (Rad); — 3) das Sechstel (ein Maß), Mur.
45956. šestár, -rja, m. der Zirkel, Z.; "temu orodju smo rekli poprej šestar", Solkan- Erj. (Torb.); — tudi hs.; prim. it. sesta, Zirkel, Mik. (Et.).
45957. šestáriti, -ȃrim, vb. impf. zirkeln, Jan. (H.).
45958. šę̑stdeset, num. sechzig.
45959. šestdeseták, m. sechzigjähriger Mann, V.-Cig., Jan.
45960. šestdesetdánski, adj. sechzigtägig, Mur.
45961. šestdesetę̑r, num. sechzigerlei; — prim. četver.
45962. šestdesetę̑rən, -rna, adj. sechzigfach.
45963. šestdeseteríca, f. eine Anzahl von sechzig, das Schock, Cel. (Ar.).
45964. šestdesetę̑rnat, adj. sechzigfach.
45965. šę̑stdeseti, num. der sechzigste.
45966. šestdesetíca, f. die Zahl sechzig, der Sechziger, Cig., Jan.
45967. šę̑stdesetič, adv. zum sechzigstenmal.
45968. šestdesetína, f. das Sechzigstel, Cig., Jan.
45969. šestdesetı̑nka, f. das Sechzigstel, Cig., Jan., nk.
45970. šę̑stdesetka, f. die Zahl sechzig, der Sechziger, Jan.
45971. šę̑stdesetkrat, adv. sechzigmal.
45972. šę̑stdesetkratən, -tna, adj. sechzigmalig, Mur.
45973. šestdesetlẹ́tən, -tna, adj. sechzigjährig, Mur.
45974. šestdesetlẹ̑tnica, f. die Sechzigjährige, Jan.
45975. šestę̑rəc, -rca, m. 1) der Hexameter, Zora; — 2) das Hexaeder, Jan., Cig. (T.); — 3) der Sextant, C.
45976. šestę̑rka, f. 1) die Sechs, Mur.; — 2) ein sechszähliges Kleeblatt, Mur.
45977. šestę̑rnik, m. 1) der Sechsender, Cig.; — 2) der Sextant, Jan.; — 3) der Hexameter, Zora.
45978. šesterokǫ̑tje, n. = šesterokotnik, Cig., Jan., DZ.
45979. šesteroslǫ̑včən, -čna, adj. = šesterozložen, Jan.
45980. šestíca, f. 1) die Sechs, der Sechser; — 2) der Sechser, das Sechskreuzerstück.
45981. šę́stič, adv. sechstens, zum sechstenmal.
45982. šestı̑lar, -rja, m. (kovač) š., der Zirkelschmied, Cig., Jan.
45983. šestíłən, -łna, adj. Zirkel-, Jan. (H.).
45984. šestílọ, n. 1) = orodje, s katerim sodarji šesti del krožnega oboda določujejo, Mur.; der Zirkel, vzhŠt.- Mur., Kr., Št.- Cig., Jan., Cel. (Geom.), BlKr., Ist.; sabljasto š., der Bauchzirkel, Cig. (T.); — 2) psovka: der Narr, C.; — prim. šestar.
45985. šestíti, -ím, vb. impf. s šestilom šesti del krožnega oboda odmerjati, zirkeln, Mur., Jan.; — prim. it. sestare, zirkeln.
45986. šę̑stka, f. 1) die Sechs, der Sechser, Mur., Jan.; — 2) ein sechszähliges Kleeblatt, Mur.
45987. šę̑stkati, -am, vb. impf. 1) = šestiti, Mur., vzhŠt.; — 2) zu sechs Schlägen dreschen, M., C.; zu sechs Schlägen hämmern, M.
45988. šestnájst, num. sechzehn.
45989. šestnajstę̑r, num. sechzehnerlei; — prim. četver.
45990. šestnajstę̑rən, -rna, adj. sechzehnfach.
45991. šestnajstę̑rka, f. das Sechzehntelformat, das Sedezformat, Cig., Jan., Cig. (T.).
45992. šestnajstę̑rnat, adj. sechzehnfach.
45993. šestnájsti, num. der sechzehnte.
45994. šestnajstíca, f. die Sechzehn, Cig., Jan.
45995. šestnájstič, adv. sechzehntens, zum sechzehntenmal.
45996. šestnajstína, f. das Sechzehntel, Cig., Jan.
45997. šestnajstı̑nka, f. das Sechzehntel, Cig., nk.
45998. šestnájstka, f. die Sechzehn, der Sechzehner, Cig., Jan., nk.
45999. šestnájstkrat, adv. sechzehnmal.
46000. šestnajstogùb, -gúba, adj. sechzehnfach, Cig.

   45.401 45.501 45.601 45.701 45.801 45.901 46.001 46.101 46.201 46.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani