Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (45.801-45.900)

  1. ščȃvje, n. 1) der Sauerampfer, Erj. (Torb.); der Riesenampfer (rumex hydrolapathum), Medv. (Rok.); ( die Grindwurz [rumex acutus], Cig., Jan., Hlad.); — 2) das Kräuterich von Rüben, Möhren u. dgl., Cig., Št.; to ščavje bomo še danes populili, Erj. (Izb. sp.); gnati, iti v ščavje, ins Kraut wachsen, Cig.; — 3) das Spülicht, Mik.; — prim. ščav.
  2. ščȃvlja, f. 1) ščavje 1), Jan. (H.); (ščavja, Rez.- Baud.); — 2) gekochtes Schweinefutter, C.
  3. ščȃvnjak, m. = vedrica, v kateri svinjam jesti nosijo, C., vzhŠt.; das Spülichtschaff, Valj. (Rad).
  4. ščè, adv. = še, Vest., Rez.- Baud.; (štje, Rez.- C.).
  5. ščəbèt, -bę́ta, m. das Geschwätz, das Gelispel, Jan., C.
  6. ščəbətálọ, n. der Schwätzer, Cig.
  7. ščəbətáti, -etȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. 1) zwitschern, C.; ptički ščebetajo, Vrt., Zv.; — 2) schwatzen, plaudern, Mur., Cig., Mik., Štrek., Cv.
  8. ščəbətàv, -áva, adj. gerne zwitschernd, geschwätzig: ščebetavo društvo zarobljenih vrabcev, Levst. (Zb. sp.).
  9. ščəbətúlja, f. die Schwätzerin, Cig., Mik.
  10. ščəbljáti, -ȃm, vb. impf. flüstern, lispeln, raunen, Jan.; — schwätzen, C.
  11. ščedı̑łnica, f. die Sparcasse, C., DZ.
  12. ščedı̑łničən, -čna, adj. Sparcassen-, DZ.
  13. 2. ščę́diti, -im, vb. impf. jemanden zum Besten haben, ( prim. it. sceda, das Gespött, die Schäkerei), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
  14. ščəgáčən, -čna, adj. kitzelig, (šeg-) Mur., Cig., Jan.
  15. ščəgəčkȃnje, n. das Gekitzel, Cig.
  16. ščəgèt, -ę́ta, m. der Kitzel, Mur., Cig., Jan.; tudi: ščéget, Valj. (Rad).
  17. ščəgətȃnje, n. das Kitzeln.
  18. ščəgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. kitzeln; ščegeta, ščegače me, es kitzelt mich; rado ga ščegače, er ist kitzelig, Cig.
  19. ščəgətȃvəc, -vca, m. der Kitzler bei den weibl. Genitalien (clitoris), Cig., Jan., C.
  20. ščəgę́təc, * -tca, m. der Kitzel, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; ali te kaj rad šegetec ima? bist du leicht kitzelig? Mur.
  21. ščəgətljìv, -íva, adj. kitzelig.
  22. ščəgətljı̑vəc, -vca, m. einer, der kitzelig ist, Mur.
  23. ščəgətljı̑vka, f. eine, die kitzelig ist, Mur.
  24. ščəgətljívost, f. die Kitzeligkeit.
  25. ščegljáti, -ȃm, vb. impf. zwitschern, Jan.
  26. ščę̑gljəc, -gljəca, (-gəljca), m. der Stieglitz (fringilla carduelis), Erj. (Ž.); — po rus. ščegolъ, češ. stehlec.
  27. 2. ščekáti, -ȃm, vb. impf. kläffen: mladi psi ščekajo, Z.; — winseln, jammern, C.
  28. ščę́kavəc, -vca, m. = droben prod, der Kieselsand, vzhŠt.
  29. ščeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. bellen, kläffen, Bes.; — = kregati se: baba zmerom ščekeče, Dol.; — zwitschern, schlagen (o kosu, slavcu), LjZv., Št.
  30. ščekljáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, plappern: ščekljate, kakor srake na vrbi, Bes., SlN.
  31. ščəmẹ̑nje, n. brennender Schmerz.
  32. ščəmẹ́ti, -ím, vb. impf. brennenden Schmerz verursachen, Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; (o bolečini, katero kdo čuti, kadar ga kaj uščane ali uščipne: ščemi me), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. ščepeti.
  33. 2. ščénəc, -nca, m. 1) tečaj pri nožu zaklepalniku, Podkrnci- Erj. (Torb.); — vsako zaklepalo, ki se odpira in zapira, GBrda; — 2) das Insect (sploh vsaka mlada živalca, ki nima svojega imena), Grgar pod Sveto Goro- Erj. (Torb.); — die Laus, (šenec) V.-Cig.; — ( prim.: zelen, kakor ščenec, Štrek. [Let.]); — 3) die Niete, der Nietnagel, Guts., Jarn.; — ščeniti, ščipati.
  34. 1. ščèp, ščépa, m. der Holzspan, Rib.- Mik.; der Splitter, Z.
  35. 2. ščə̀p, ščəpà, m. 1) vseh pet prstov s konci zloženih: naredi ščep! lege die Finger kegelförmig aneinander! Malhinje- Erj. (Torb.); — 2) = ščip, der Vollmond, Cig. (T.), Žnid.; ( eig. der Mond in 3/4 Phase, C.); — 3) = vol, ki ima na glavi belo liso v podobi lune, Tolm.- Erj. (Torb.).
  36. ščepa, f. der Holzspan, V.-Cig., Rib.- Mik.
  37. 2. ščəpə̀c, -pcà, m. 1) kake drobne stvari toliko, kolikor se je s tremi prsti zagrabi, die Prise; (tudi: ščépəc) š. tobaka, Cig., Jan., Dol., Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) pl. ščépci, alle Fingerspitzen einer Hand zusammengehalten, kajk.- Valj. (Rad); — die Finger, Habd.- Mik.; dušice, iz peklenskega lovca ščepcev oslobojene, kajk.- Valj. (Rad); — 3) die Pinzette, Jan. (H.).
  38. 1. ščepíca, f. = trščica, der Holzsplitter, Z., Dol.; — prim. 1. ščep; — das Holzscheit, BlKr.
  39. ščepíriti se, -ı̑rim se, vb. impf. = ščeperiti se, LjZv.
  40. ščepka, f. dem. ščepa; der Splitter: vihar je premetaval ladjo našo kakor lehko ščepko, LjZv.
  41. ščę̑r, m. ime raznim rastlinam, Erj. (Torb.); zeleno je, kakor ščer, Dornberg- Erj. (Torb. = Let. 1883, 253.); ščera dajo živini, kadar se ji voda zapira, Dol.; — der Portulak (portulaca), C.; — prim. ščir.
  42. 1. ščę̑r, -ı̑, f. = šker, das Werkzeug, ogr.- Mik.
  43. ščę̑t, -ı̑, f. 1) die Bürste; gost, kakor š., Gor.; ima lase, kakor ščet, Gor.; razdrasana je, kakor ščet, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Distel, Cig., Kras- Mik.; bes. die Kratzdistel (dipsacus silvestris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); — 3) das Palissadenwehr an einem Flusse oder Bache, ein Piloten- oder Pfahlwerk, C., vzhŠt.
  44. ščetaríca, f. črna š., eine schwarze Bürstenraupe, der Lastträger (bombyx antiqua), Nov.
  45. ščę̑tən, -tna, adj. Bürsten-, Cig.; ščetni odtisek, der Bürstenabzug, Cig., Jan.
  46. ščetíca, f. dem. ščet; 1) das Bürstchen, Levst. (Zb. sp.); die Bürste, Cig., Jan., Gor.- M.; — 2) der Borstpinsel, Cig., Kast.- C., LjZv.; — 3) ščetice, die Hörner- o. Büschelkrankheit der Bienen, (šet-), Cig.; — 4) die Karde (dipsacus fullonum, d. silvestris), Dict., Cig., Jan., Erj. (Torb.); = pl. ščetice, vzhŠt.; tudi: die Distel (carduus), Erj. (Torb.); z mejmašnimi ščeticami je dobro kravi oteklo vime počesati, Lašče- Levst. (Rok.).
  47. ščetína, f. 1) die Borste; — 2) die Distel, Cig.; — neka trava, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) ozek svet mej dvema njivama, Bolc- Erj. (Torb.); — 4) psovka objestnemu ali sitnemu človeku, M., Ig (Dol.).
  48. ščetı̑nəc, -nca, m. 1) das Borstenthier, Jan.; — = prasec, das Schwein, Z., LjZv.; — 2) rauhhaariges Laserkraut (laserpitium hirsutum), Z.
  49. ščetíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. sich borsten, zuberge stehen; lasje se mu ščetinijo; — das Haar sträuben, Cig., Jan.
  50. ščetı̑nka, f. 1) das Borstenthier, Jan., Navr. (Let.); — 2) = ščetinovec, Z.
  51. ščetínovəc, -vca, m. das Borstengras (nardus), Z., Medv. (Rok.).
  52. ščetíšče, n. das Bürstenholz; der Pinselstiel, Cig.
  53. 1. ščę́titi, -im, vb. impf. 1) abbürsten, Mur., Dol.- Cig., Jan.; — 2) Faschinen an Abhängen legen, Flusswehre machen, C.; — 3) š. se = ščetiniti se, Z.
  54. ščę́titi se, -im se, vb. impf. = šketiti se, stutzig sein, widerspenstig sein (o konju, človeku), Erj. (Torb.).
  55. ščę̑tje, n. coll. Karden, Z.
  56. ščę̑tka, f. dem. ščet; 1) das Bürstchen; die Bürste, Cig., Jan., DZ.; — 2) der Pinsel, C., nk.; — 3) der stachelige Kopf, z. B. des Stechapfels, der Weberkarde u. dgl., C.; — 4) die Karde (dipsacus), Cig.
  57. ščę́tkovəc, -vca, m. die Eberwurz (carlina acaulis), C.
  58. ščetúlja, f. das Borstengras (nardus), Z.; — ajda š., das Heidekorn mit reichlichem Schopf, vzhŠt.- C.
  59. ščəváč, m. der Hetzer, Dol.- Cig.
  60. ščíga, f. die Rolle, der Flaschenzug, vzhŠt.; — prim. 2. čiga 1).
  61. ščína, f. = ščindra, Tolm.- Erj. (Torb.); pazderje od konopelj, lanu, Črniče ( Goriš.), GBrda.
  62. ščı̑p, m. 1) der Kniff, der Zwick, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) die Prise, Rib.- Mik.; — 3) der Vollmond; ščip je; o ščipu; luna gre v ščip, je v ščipu, der Mond ist voll, Cig.; prim. 2. ščep 2); — 4) neka vinska trta: der Mosler, Radgona ( vzhŠt.)- C.; ( prim. šipon).
  63. 1. ščípa, f. neko nazobčano kolesce pri stativah, das Sperrad, Lašče- Erj. (Torb.).
  64. ščipáča, f. die Kneipzange, die Rupfzange, C.
  65. 1. ščípalica, f. 1) die Kolik, C.; — 2) pl. ščipalice, die Zwickzange, Jan.
  66. ščipȃłnica, f. 1) orodje, s katerim se ščiplje, C.; die Zwickzange, Cig., Jan.; — 2) die Krebsschere, Cig., Jan.; — 3) der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Cig.
  67. ščipȃłnik, m. 1) der Zwicker (naočniki), Žnid.; — 2) pl. ščipalniki, die Fresszange der Insecten, Cig.
  68. ščipálọ, n. das Kneipwerkzeug, die Kneipe, Cig., Jan.
  69. ščípanje, n. das Zwicken; — š. po trebuhu, das Bauchgrimmen.
  70. ščípati, -pam, -pljem, vb. impf. zwicken, kneipen; — ščiplje me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen; — plagen, beunruhigen; za vse me ščiplje = ich lebe knapp, Jan.
  71. ščipȃvəc, -vca, m. 1) der Zwicker, Cig., Jan.; — 2) der Scorpion, Guts.- Cig., C., Erj. (Ž.), Navr. (Let.); — ščipavci, die Scorpione (scorpionida), Erj. (Ž.); — ščípavec, Erj. (Ž.).
  72. ščipȃvka, f. 1) die Zwickerin, Cig.; — 2) na koncu preklana palica, s katero se meče kamenje, der Schleuderstab, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); — s ščipavko se prijemajo tudi ježice, GBrda; — 3) die Krebsschere, Guts., C.; — 4) pl. ščipavke, die Zange, Guts.; — 5) = strigalica, Notr.; — 6) neka smokva, od nje kože ščepe (peko) ustna, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  73. ščipè, -ę́ta, m. vol temne barve z lisico na čelu, Polj.
  74. ščı̑pəc, -pca, m. 1) das Kneipwerkzeug, die Kneipe, Jan.; — die Kneipzange, C.; — die Lichtputze, die Lichtschere, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 2) = ščipavec, der Scorpion, Jan.; — 3) = 2. ščepec 1), der Fingerspitzengriff, Štrek.; za dober ščipec dlake, Str.; za ščipec zabelje, Zv.
  75. 2. ščı̑pək, -pka, m. = šipek, die Hagebutte, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Mik., vzhŠt.; gibati š., die gefüllte Rose, vzhŠt.
  76. ščı̑pka, f. krava temne barve z lisico na čelu, Polj.
  77. ščípniti, ščı̑pnem, vb. pf. zwicken.
  78. ščı̑r, m. der Fuchsschwanz, der Amarant (amarantus), vzhŠt.; das Meieramarantkraut (amarantus blitum), Hlad., Goriška ok., Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); = rdeči ščir, Tuš. (B.); ( prim. hs. štir); — das Bingelkraut (mercurialis annua), C., Valj. (Rad).
  79. 1. ščı̑rič, m. = ščir, der Amarant, vzhŠt.- C.
  80. 2. ščirìč, -íča, m. die Weingrille, vzhŠt.- C.; — prim. čirič.
  81. ščírjevəc, -vca, m. 1) = čiraj, das Geschwür, der Abscess, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) die Haselwurz (asarum europaeum), Prodol (na benetski meji)- Erj. (Torb.).
  82. ščírovəc, -vca, m. das Geschwür, Rez.- C. ( Vest.); — prim. ščirjevec 1).
  83. ščìt, ščíta, m. 1) der Schild, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Dalm., Rog., nk.; — 2) čelni ščit, der Vorgiebel, V.-Cig.; — 3) die den Zettel schützende Scheibe am Weberbaume, V. ( Rib.)- Cig.; — 4) = lesa, die Darrhürde, die Darre, vzhŠt.- C.; — ščít, Cv.
  84. ščı̑tarka, f. 1) die Schildflechte, Cig.; — 2) der Schildkäfer (cassida viridis), Erj. (Ž.); — 3) kača š., die Schildschlange (naja Haje), Erj. (Z.).
  85. ščı̑tək, -tka, m. dem. ščit; das Schildchen, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Dalm.- Valj. (Rad); — š. pri ključanici, Cig.; — naprsni š. = naprsnik, das Brustblatt, C.; — naddurni š., der Thürgiebel, Cig.
  86. ščítiti, ščı̑tim, vb. impf. schützen, Trub., nk.; ščiti ti mene! Trub.; braniti in š. se zoper smrt, Trub.
  87. ščitnják, m. ščitnjaki, die Schildkrebse (aspidostraca), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  88. ščitonǫ̑səc, -sca, m. 1) der Schildträger, Cig.; — 2) der Panzerfisch, Cig.; — rus.
  89. ščŕba, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, Jan., C., Mik.; — 3) die Zahnlücke, Mur.; — prim. škrba.
  90. ščrbánja, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, vzhŠt.- C.; — 3) die Zahnlücke, Mur., Cig., vzhŠt.- C.
  91. ščrbánjast, adj. 1) schartig, M., C.; — 2) zahnlückig, M.
  92. ščrbánjav, adj. 1) schartig, C.; — 2) zahnlückig, Mur.
  93. ščrbánjavəc, -vca, m. der Zahnlückige, Mur.
  94. ščrbánjavka, f. die Zahnlückige, Mur.
  95. ščŕbast, adj. 1) schartig, C.; — 2) zahnlückig, C.
  96. ščŕbav, adj. 1) schartig, C.; — 2) zahnlückig, C.
  97. ščŕbəc, -bca, m. die Hirschwurz, das Hirschheil (peucedanum cervaria), C.
  98. ščrbína, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, Cig., M.; — die Ritze, C.; — 3) die Zahnlücke, Mur., Cig., Jan.
  99. ščrbínast, adj. 1) schartig, Mur.; ščrbinasta skala, schartiger Felsen, C.; — 2) zahnlückig, Mur., C.
  100. ščrbínav, adj. zahnlückig, Mur., C.

   45.301 45.401 45.501 45.601 45.701 45.801 45.901 46.001 46.101 46.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA