Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (45.701-45.800)

svrȃb, m. die Krätze, die Räude, Cig., Jan.; — prim. srab.
svrčȃnje, n. das Schwirren: kaljenih strel svrčanje, Levst. (Zb. sp.).
svŕčati, -ím, vb. impf. schwirren, Cig.; — pfeifen (o vetru): Nad njo pozimska sapa svrčala, Levst. (Zb. sp.); — summen: roj svrči, C.; — prim. cvrčati.
svrẹ́ti se, -vrèm se, vb. pf. sich zusammenziehen, zusammenschrumpfen: ves se je svrl od starosti, Mik.
svȓg, m. 1) = svrž 1), das Baummark, Jarn., C., Mik.; — 2) = svržika, der Astknorren im Holz, C.
svȓha, f. das Ziel, der Zweck, C., nk.; — hs.
svr̀k, svŕka, m. = svaljek, Rez.- C.
svȓkati, -kam, vb. impf. 1) zusammenschrumpfen machen; s. se, zusammenschrumpfen: listje se je svrkalo, C.; svrkana beračica, Ravn.; — 2) sengen, V.-Cig.; ropali, svrkali in požigali so, Ravn.; — 3) (mit Worten) verspotten, sticheln, C., Z.; smeh imajo ž njim in ga zaničujejo in svrkajo, Ravn.; Judje so jih svrkali in zaničevali, Ravn.; — prim. svrkniti.
svŕkniti, svȓknem, vb. pf. 1) eig. verdrehen: izza mize koga s. (umdrehend wegstoßen), Z.; — 2) s. koga = z besedo koga zbosti, Z.
svŕšati, -ím, vb. impf. prasseln, Cig.; — kreischen, Z.; mast v ponvi svrši, Z.; schwirren: sani svršijo po suhem snegu, Svet. (Rok.).
svršę́tək, -tka, m. die Vollendung, das Ende, C., Z.; — hs.
svršíti, -ím, vb. pf. vollenden, Z., nk.; — hs.
svȓž, -ı̑, f. 1) das Pflanzenmark, das Baummark, Dict., Hal.- C., Met., jvzhŠt.; (svrž, m., Mur., Cig.); — 2) der Überrest eines Astes im Holz, der Astknorren, Cig.; — 3) die Nuss, das Klößchen im Brote, C.; — 4) der Ast, Cig., ogr.- C., Valj. (Rad); mladina ne sme črne ali rdeče svrži imeti, C.
svržíca, f. der Zweig, das Reis: zelena s., ogr.- SlN.
svržı̑čje, n. coll. Zweige, ogr.- C.
šablōna, f. izrezan vzorec, die Schablone, Cig. (T.), nk.
šáfar, -rja, m. der die Wirtschaft besorgende Oberknecht ( bes. bei Herrschaften), der "Schaffner" ("Schaffer"); — der Hauptknecht bei den Fuhrleuten, Gor.- Levst. (Rok.); — der Haushälter, Mik.; — iz nem.
šafáriti, -ȃrim, vb. impf. = za šafarja biti, Trub.
šȃfti, adv. schwerlich, kaum, Mur., Notr.- Cig.; šafti pride, Čemšenik ( Gor.), Savinska dol.; — (morda iz kakega nem. narečja).
šága, f. der Splitter, kajk.- Valj.; = trščica, ki se zadere za kožo, Gor.
šāhovnica, f. das Schachbrett, Cig., Jan., DZ., Žnid.; — po češ.
šȃja, f. = žensko krilo od mezlana, ( it.: saja, wollenes Ueberkleid), Kras- Erj. (Torb.).
šȃjka, f. = ploščata ladja, Mur., Cig., ogr.- Valj., Št. ( ob Dravi); Drava nosi okovane šajke, Npes.-Vraz; — prim. tur. šajka, Mik. (Et.).
šȃjn, m. die einstige Scheinwährung: pet krajcarjev šajna = dva kr. srebra (Conventionsmünze).
šajtráti, -ȃm, vb. impf., vzhŠt., pogl. šatrati.
šáka, f. 1) die hohle Hand, die Handvoll, Cig., Jan., Bes., BlKr., jvzhŠt.; — das Häuflein: šaka ljudi, Cig.; — die Rotte, der Anhang, Mur.; vsa njegova šaka, kolikor jih je bilo, bila je razpojena, Ravn.; — 2) die Faust, BlKr., jvzhŠt.
šákati se, -am se, vb. impf. mit der Faust kämpfen, boxen, Z.; — hs.
šákora, f. = gost gozd, BlKr.
šála, f. der Scherz, der Spass, die Posse; za šalo, im Scherze; iz šale, aus Scherz; to ni šala, das ist keine Kleinigkeit; šalo s šalo odvrniti, Dict.; šale briti, zbijati, uganjati, scherzen; — od šale glava ne boli, Npreg.- Jan. (Slovn.); — on je kratke šale človek, er ist kurz angebunden, C.
šaláta, f. = salata, vzhŠt.
šalatíga, f. ein schlechter Salat, vzhŠt.- C.
šalən, -lna, adj. scherzhaft, Mur., Cig., Jan., BlKr.- Let.
šálica, f. dem. šala; ein kleiner Scherz, das Spässchen, Cig., Jan.
šáliti se, šȃlim se, vb. impf. scherzen; š. se s kom, s čim; mit jemandem o. etwas Scherz treiben; z njim se ni š., er versteht keinen Spass, Cig.
šalı̑tva, f. der Scherz, C.
šáljenje, n. das Scherzen.
šaljìv, -íva, adj. scherzhaft, spasshaft, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; humoristisch, Cig. (T.), nk.; — prim. hs. šaljiv nam. šalljiv, Mik.
šaljı̑vəc, -vca, m. der Scherzer, der Spasshafte, Cig., Jan., nk.
šaljı̑vka, f. die Scherzerin, die Spasshafte, Cig., Jan., nk.
šaljívost, f. die Scherzhaftigkeit, die Spasshaftigkeit, Cig., Jan., nk.
šȃlnica, f. die Scherzrede, kajk.- Valj. (Rad).
šálnost, f. die Scherzhaftigkeit, Mur., Cig.
šalobȃrda, f. ein Mensch, der nicht männlich handelt, auf den man sich nicht verlassen kann, Levst. (Rok.); — ein alberner Mensch, der Alfanzer, Cig.; — prim. bav. schalbart = gemacht antlitz, srvn. schembart, Gesichtslarve, Levst. (Rok.).
šalobárdast, adj. unmännlich, charakterlos, flatterhaft, Z., SlN.; — ungeschickt, Z.
šalobárditi, -ȃrdim, vb. impf. ohne Zweck herumgehen, herumstöbern, M., Z.; — Albernheiten begehen, Z., SlN.
šaloljúbən, -bna, adj. scherzliebend, Jan.
šamrẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, ogr.- Valj. (Rad), C.; rauschend wimmeln: včasi šamri na taki ženitnini od otrok, ob Pesnici ( vzhŠt.)- Pjk. (Črt.).
šȃnjast, adj. = šajnast, vom Scheingeld, jvzhŠt.
šantálọ, n. der Hinker ( zaničlj.), Cig.
šantúcati, -ȗcam, vb. impf. hinken ( zaničlj.), Št.- Mur., Cig., Jan.
šantúhati, -am, vb. impf. = šantucati, jvzhŠt.
šantȗs, m. = šantavec ( zaničlj.), C.
1. šápa, f. die Pfote, Jan., Z., LjZv.; — hs.
2. šápa, f. = motika, die Haue, Ip., Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. it. zappa, die Haue, Mik. (Et.).
3. šápa, f. = kamena obloga zgoraj ob vodnjaku, die Brunneneinfassung, Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. šapal.
šápal, m. = 3. šapa: šapal se je razsul, Malhinje- Erj. (Torb.); — prim. šapelj (?).
šápavəc, -vca, m. = kolednik, (prav za prav = tepežkar), Rož. ( Kor.)- Navr. (Let.).
šápəlj, -plja, m. die Kopfbinde, das Diadem der Mädchen, Kr.- Mur., Cig., Jan., C.; dekla ima lep šapelj ali portek, Trub.; — der Kranz, Dict., Trub.; (šapel, gen. šapela, Trub.); — prim. srvn. schapel, starofranc. chapel, lat. cappa, Mik. (Et.); bav. schappel, Kranz von Myrthen oder Blumen mit Goldflitter durchflochten, Levst. (Rok.).
šȃplja, f. = dar, ki se daja šapavcem (kolednikom) za šapanje, Kor.- Štrek. (Let.).
1. šápniti, šȃpnem, vb. pf. = z roko udariti, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.), M.
šapȗn, m. = voder za brusni kamen, Guts., Mur., Jan.; — prim. čapún.
2. šȃr, m. ein scharfes Gras (als Pferdefutter), vzhŠt.; das Riedgras (carex sp.), Cig., SlGor.- Erj. (Torb.); — prim. bav. sahr nam. saher, Mik. (Et.).
šȃr, šára, adj. bunt, fleckig, Habd.- Mik., Z., BlKr.- DSv.
1. šára, f. 1) allerlei bunt durcheinander gemischte Dinge; stara š., altes Trödelwerk, alter Kram; — v jedi je polno šare, t. j. reči, ki ne spadajo k njej; kdo bode to šaro jedel, wer soll dieses Gemengsel essen! — 2) die Sorte, die Art, die Gattung, Mur., V.-Cig., ženske šare, weibisch, Meg.- Mik.; šaro po kom vzeti, jemandem nacharten, Št.- Cig.; dobre šare biti, Z.; — die Abstammung: levitovska šara, Kast.; — 3) eine Ziegel- oder Schindelreihe am Dache, Št.- C.; — die Schichte, vzhŠt.; — prim. nem. Schar, Mik. (Et.).
2. šára, f. 1) die Farbe, Z., Vest., Levst. (Zb. sp.); ( prim. 1. šar.); — 2) ime šarasti kravi, Cig.
šárast, adj. = pisan, bunt, Jan., Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.); vsa šarasta je (bunt angezogen), Št. Jernej ( Dol.); — gesprenkelt, gefleckt, C.; š. kamen, marmorierter Stein, Z.; — pockennarbig, Z., Mik. (Et.).
šárəc, -rca, m. 1) ein scheckiges Pferd, der Schecke, Cig., Jan.; — 2) der Harlekin oder der Stachelbeerenspanner (zerene grossulariata), Erj. (Ž.); — prim. hs. šarac.
šareníca, f. die Regenbogenhaut, die Iris, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.), Žnid.
šarı̑n, m. 1) = šarec 1), Jan. (H.); — 2) die Schmerle, der Bartgrundel (cobitis barbatula), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
šárka, f. ime šarasti ovci, Z.
šaróta, f. die Farbe, Erj. ( Let.), Žnid., LjZv.; — prim. 1. šar.
šarovı̑t, adj. bunt, C.; šarovita in razna vsebina, LjZv.
šarȗn, m. ein rothes Insect mit schwarzen Punkten, die Kohlwanze, Z.
šȃš, m. neka trava, ki raste po mlakužah, ob vodah, in iz katere delajo tudi pastirske plašče, BlKr.; hodi v šaš! geh zum Kuckuk! BlKr.; ostri š., scharfes Riedgras (carex acuta), Tuš. (R.); — das Schilfrohr, ogr.- C.
šátər, -tra, m. der Zauber, die Hexerei: na šatre verovati, C.
šátor, -óra, m. das Zelt, Guts.- Cig., Mur., V.-Cig., Jan., nk., Dol.; tam so imeli kramarji svoje prodajalne šatore, Jurč.; — prim. tur. čader, Mik. (Et.).
šatórək, -rka, m. dem. šator; das Zeltchen, Cig.
šatorìč, -íča, m. dem. šator; das Zeltchen, Cig.
šatoríšče, n. das Gezelt, Jan.; das Lager, Mur.
šatǫ̑rnica, f. 1) die Kreuzkröte (bufo calamita), Cig., Frey. (F.); — 2) = vož, eine Art Natter, Mur.
šatǫ̑rski, adj. Zelt-, Cig., Jan.
šátra, f. 1) = šatora, die Markthütte, Jan.; — 2) = otrok, dokler je še nizek ter hodi razkoračen, posebno dokler ima še dolgo suknjico: šatra! kam šatraš? Lašče- Erj. (Torb.).
šátrast, adj. šatrasto je malo dete, dokler je še nizko ter hodi razkoračeno, Lašče- Erj. (Torb.).
2. šatráti, -ȃm, vb. impf. = razkoračeno hoditi, Z.; "šatra! kam šatraš?" tako vele šatrastemu otroku, Lašče- Erj. (Torb.); grätscheln (šajt-), Jan., vzhŠt.; stark hinkend gehen, (šajt-) Mur.
3. šátrati, -am, vb. impf. hexen, zaubern, vzhŠt., kajk.- C.
šátravəc, -vca, m. der Zauberer, vzhŠt.- C.
šátravka, f. die Zaubrerin, vzhŠt.- C.
šatrı̑ja, f. die Zauberei, Mur., M., C.
šátriti, -im, vb. impf. 1) zaubern, hexen, C.; — 2) š. na kaj, in abergläubischer Weise auf etwas halten: na kak dan š., n. pr. na vtorek, češ, da se ne sme ob vtorkih poročati, C.
šȃvba, f. der Weiberpelz, die Weiberjacke, Jarn.; — der Weibermantel bei Hochzeiten, Guts.; — ein kurzer Bauernrock mit Pelz gefüttert und hie u. da auch verbrämt, Lašče- Levst. (Rok.); — der Pelz, Alas., Mur., Cig., Jan., Met.; lisičja š., Met.; — prim. nem. Schaube = Mantel, srvn. schube, it. giubba, srlat. jopa, Mik. (Et.).
šȃvbica, f. dem. šavba; das Pelzchen, die Pelzjacke, Jan.
šavráti, -ȃm, vb. impf. = nerodno opotekaje se hoditi: krava, pijanec šavra, Z., BlKr.; — gedankenlos herumgehen, herumschlendern, Z.; po hiši sem ter tja š., BlKr.
1. ščáp, m. 1) der Knüttel, der Prügel, Z., Rib.- Erj. (Torb.), Dol.; der Stecken, BlKr., Dalm.; na ščapu jezditi, ogr.- Valj. (Rad); — 2) na eno oko obrezana trta, Z., Št. Jernej ( Dol.); prim. čep 2).
2. ščȃp, m. der Schaden ( eig. das Abgezwickte), Mik.; — prim. ščeniti, ščipniti.
ščápati, -am, vb. impf. fassen, Z.
ščápəc, -pca, m. dem. ščap; das Stäbchen, Valj. (Rad); — der Ladstock, C., (šapec), Jan., vzhŠt.
ščapı̑n, m. ein elender (zerlumpter) Kerl, Mur., C., Met.; — der Fratz, C.
ščapı̑nəc, -nca, m. der Fratz, C.
ščáva, f. 1) = ščav 1), der Sauerampfer, C.; — 2) gekochtes, dünnes Schweinefutter, C.; — das Spülicht, Mik., vzhŠt.
ščávən, -vna, adj. ščȃvna kislina, die Oxalsäure, Cig. (T.); ščavna sol, das Kleesalz, Cig. (T.).

45.201 45.301 45.401 45.501 45.601 45.701 45.801 45.901 46.001 46.101

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA