z (45.501-45.600)

45501. svaríti, -ím, vb. impf. 1) mit Worten ahnden, verweisen, Meg., Mur., Cig., Jan., Trub.; svaril je njih nevero, Krelj; kaštigati ali s., Krelj; tvoja zapoved svari vse hudo, Kast.- Valj. (Rad); on nas za to svari, kar v srcu mislimo, Škrinj.- Valj. (Rad); — s. se s kom = kregati se, Trub., Dalm.; štirideset let sem se svaril z le-to žlahto, Trub.; — 2) mahnen, warnen; kolikokrat smo ga svarili, pa vse je bilo zastonj.
45502. svarjénje, n. 1) die Züchtigung mit Worten, das Verweisen, das Rügen, Cig.; — 2) das Warnen.
45503. svȃt, m. 1) der Hochzeitstheilnehmer; svatje gredo; v svate vabiti, zur Hochzeit laden, Cig.; v svate iti, zur Hochzeit gehen, Cig., Jan.; v svatih biti, bei der Hochzeit sein, Cig., Jan.; — 2) der Brautwerber, Mur., Cig.: na svate iti, auf Werbung ausgehen, Guts.; — der Gefährte des Bräutigams bei der Hochzeit, Mur.
45504. svȃtba, f. die Hochzeit, das Hochzeitsfest, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad), Slom., nk.
45505. svȃtbən, -tbəna, adj. Hochzeits-, hochzeitlich, nk.
45506. svȃtəc, -tca, m. der Führer, der Kranzjungfer, C.
45507. svȃterca, f. die Kranzjungfer, C., vzhŠt.
45508. svȃterja, f. ein zur Hochzeit geladenes Frauenzimmer, ogr.- Mik.
45509. svȃtervca, f. die Kranzjungfer, C.
45510. svȃtervčnjak, m. der Kranzjungferführer, C.
45511. svȃtevca, f. die Kranzjungfer, C.; tudi: poglajena s., C.; zavita s., die Frau des ersten starejšina, C.; (iz: "svatervca", C.).
45512. svȃtica, f. = svaterca, die Kranzjungfer, C., Burg. (Rok.).
45513. svȃtinja, f. weiblicher Hochzeitsgast, (svatnja) Cig.; — = svaterca, Mur.
45514. svȃtko, m. der Hochzeitsgast, ogr.- Mik., C.; ( pl. svatovje, ogr.- C.).
45515. svatnína, f. die Hochzeitsgebür, Cig.
45516. svatovȃnje, n. 1) die Theilnahme an einer Hochzeit, M.; — die Abhaltung einer Hochzeit; — das Hochzeitsmahl, Jan.; — 2) = snubljenje, die Brautwerbung, Guts., Jarn.
45517. svatováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Hochzeit halten, Mur., Cig.; zvečer jo je poročil, Do polnoči svat'val, Preš.; — Hochzeitsgast sein, Cig., M.; — 2) um die Braut werben, Guts., Jarn.; starejšina gre z ženinom svatovat, Pjk. (Črt.).
45518. svátovəc, -vca, m. = svat, der Hochzeitsgast, Levst. (Zb. sp.).
45519. svátovnica, f. das Hochzeitsgedicht, Cig. (T.).
45520. svátovski, adj. hochzeitlich, Hochzeits-; svatovska obleka, das Hochzeitskleid; svatovska pesem, das Hochzeitsgedicht, Cig. (T.).
45521. svátovščina, f. 1) die Hochzeitsfeier, Mur., Cig., Jan.; na svatovščini biti, Cig.; — 2) die Verlobung: svatovščino delati, Hal.- C.; — 3) coll. die Theilnehmer an einer Hochzeit, Škrinj.- Valj. (Rad); Že postljica postlana, Je svatovščina zbrana, Preš.
45522. svẹ́ča, f. 1) die Kerze; lojnata, voščena s.; raven kakor sveča, kerzengerade; — 2) der Eiszapfen; ledene sveče, Jurč.; — 3) die Schraube, an welcher der Pressstein befestigt ist ( z. B. bei Weinpressen), Cig., LjZv., Dol.; — 4) papeževa s., der Himmelbrand, die Königskerze (verbascum phlomoides), Jan., Tuš. (R.); — sv. Petra s., der Rohrkolben (typha latifolia), Ip.- Erj. (Torb.).
45523. 1. svẹčȃn, -čnà, m. 1) der Monat Februar; ( gen. tudi: svẹ́čna, prim. svečen); — 2) svečan zvoni, es läutet Ave Maria, Jarn., Kor.- M.; (svečen, f.: večno svečen zvoni, Z.).
45524. svẹ̑čar, -rja, m. 1) der Kerzengießer, Dict., Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); der Kerzenverkäufer, (svẹčár) Danj.- Valj. (Rad); — 2) svečarji = pevci, ki o svečnici pevat hodijo ter dari pobirajo, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
45525. svẹ̑čarica, f. die Kerzengießerin, Cig.
45526. svẹčáriti, -ȃrim, vb. impf. die Kerzengießerei betreiben, Cig., Jan.
45527. svẹčárnica, f. die Kerzengießerei (als Anstalt), Jan.
45528. svẹ̑čarstvọ, n. das Kerzengießergewerbe, Cig.
45529. svẹčȃvən, -vna, adj. zur Beleuchtung dienend: svečavni plin, das Leuchtgas, Cig. (T.); svečavna potrebščina, DZ.
45530. svẹčȃvnik, m. eine Art Enzian (gentiana asclepiadea), Ip.
45531. svẹ́čən, -čna, adj. Kerzen-.
45532. svečeváti, -ȗjem, vb. impf. = posvečevati: s. praznik, Trub.- Let.
45533. svẹ́čica, f. dem. sveča, das Kerzchen.
45534. svẹčı̑nje, n. eine Waldblume mit blauem Blumenkelche, (eine Art Enzian?) C.
45535. svẹ́čnica, f. die Lichtmesse; o svečnici, zur Lichtmesszeit.
45536. svẹ̑čnik, m. 1) der Leuchter; ročni s., der Handleuchter, Cig., Jan.; viseč s., der Hängeleuchter, Jan.; obzidni s., der Wandleuchter, Jan.; — 2) der Lichtspanhalter, der Spanleuchter, Cig., Dol., Št.; — 3) der Rohrkolben (typha latifolia), Ip.- Erj. (Torb.).
45537. svẹ̑čnjak, m. 1) der Leuchter, Dalm., kajk.- Valj. (Rad), Danj.- Mik., vzhŠt.; — 2) der Lichtstock, der Spanstock, V.-Cig., vzhŠt.; — 3) = majhen svederček, vzhŠt.; — 4) = svečinje, C.
45538. svẹ́dər, -dra, m. 1) der Bohrer; s svedrom kravo dreti — ein untaugliches Mittel anwenden, Mur., Cig., Met.; biti na svedru, = keinen Halt haben, Jan.; — s. sv. Jožefa, neko zvezdje, Savinska dol.- Pjk. (Črt.); — 2) der Legestachel, Erj. (Z.); — 3) = krotica (verdrehter Spinnfaden), SlGor.- C.; — 4) živi s., der gewöhnliche Bohr- oder Pfahlwurm (teredo navalis), Erj. (Ž.).
45539. svẹdočȃnstvọ, n. das Zeugnis, die Zeugenschaft, Mur., Cig., C., ogr.- Valj. (Rad).
45540. svẹdǫ̑čba, f. die Bezeugung, Cig.; die Zeugnisablegung: gremo na svedočbo, BlKr.; — das Zeugnis, das Attestat, Cig., Jan., Cig., C., nk.
45541. svẹdočénje, n. das Zeugnisgeben, das Bezeugen, Mur.
45542. svẹdočíca, f. die Zeugin, vzhŠt.- C.
45543. svẹdočílọ, n. die Beurkundung: svedočbe in svedočila, Zeugnise u. Beurkundungen, DZ.; beležniška svedočila, notarielle Beurkundungen, DZ.; odhodno s., das Abgangszeugnis, DZ.
45544. svẹdočíti, -ím, vb. impf. Zeugnis ablegen, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.; s. kaj, etwas bezeugen, Cig.; — s. koga, jemanden bekennen, ogr.- C.; tudi: svedǫ́čiti, -ǫ̑čim.
45545. svẹdočnína, f. die Zeugengebür, C.
45546. svẹdòk, -ǫ́ka, m. der Zeuge, Meg., Mur., V.-Cig., Jan., Boh., Met., Levst. (Nauk), nk.; tudi: svédok, -ǫ́ka, Valj. (Rad).
45547. svẹdǫ́kinja, f. die Zeugin, C.
45548. svẹdǫ̑štvọ, n. die Zeugenschaft, das Zeugnis, Mur., Cig. (T.), C., Danj.- Mik., ogr.- Valj. (Rad), nk., vzhŠt.
45549. svẹdráti, -ȃm, vb. impf. bohren: s. in vrtati s prstom v čelo, Jurč.; — drehen, Valj. (Rad); kräuseln: lase s., Z.; s. se, sich bohrerartig verdrehen; mlad koruzen strok se od vročine svedra, C.
45550. svẹ̑drc, m. dem. sveder; 1) ein kleiner Bohrer; — 2) die Schließmundschnecke (clausilia), C.; — 3) das Tausendguldenkraut (erythraea centaurium), Mur., C., Medv. (Rok.); — pomladanski s., der Frühlings-Enzian (gentiana verna), Tuš. (R.), Polj., Nov.- C.; velikocvetni s., der großblumige Enzian (gentiana acaulis), Jan., Tuš. (R.).
45551. svę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) wanken, hinken, wackeln, Jan., C., Mik.; tudi: s. se, Mur., Cig., C.; krava, vol se od slabosti sveplje, vzhŠt.; — 2) = svepetati, C.
45552. svepèt, -ę́ta, m. das Geflimmer, das Gefunkel: s. lepih zvezd, ogr.- C.
45553. svepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. sich zitternd bewegen, C.; flimmern, funkeln (o zvezdah), ogr.- C.
45554. svepljívost, f. das Schwanken, die Unsicherheit, Npes.-Vraz; die Wankelmüthigkeit, C.
45555. 1. svę̑st, f. = svast, die Schwester der Frau, Dict., Kras- Cig.; des Mannesbruders Frau, Dalm.; — = mojega brata žene sestra, vzhŠt.- C.
45556. 2. svẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Bewusstsein, Cig., Jan., Lampe (D.), nk.; v svesti sem si, ich bin mir bewusst: v svesti sem si, da sem prav storil, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Überzeugung, die Zuversicht, Mur., Cig., Jan., Met., C.; ostrmeli so, s kakšno častjo in svestjo jim je te nauke pravil, Ravn.; Bog naj bo naša svest ob sili, Ravn.; z veliko svestjo na Boga se zanašati, Ravn.; s svestjo se nadejati, zuversichtlich hoffen, C.; — die zuversichtliche Erwartung: v svesti si biti česa, sich einer Sache versehen, gewärtig, gewiss, sicher sein, Cig., Jan., C.; božje milosti si biti v svesti, Trub.; nobene škode si nismo v svesti, wir besorgen keinen Schaden, Trub.; nič reči niso vedeli temu odgovoru, ki si ga niso bili v svesti, Ravn.; nobeno uro si ni bil življenja v svesti, Ravn.; človek si ni nikdar v svesti ne blaga, ne zdravja in življenja, LjZv.; v svesti si tretjega otroka, in Anwartschaft eines dritten Kindes, Levst. (Pril.); to sem storil v svesti, da mi boš ti pomagal, Levst. (Rok.); nocoj smo bili brata v svesti, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) die Treue, Kast.- C.; — die Gewissenhaftigkeit, C.
45557. svẹ̑st, * svẹ́sta, adj. 1) = zvest, Mik. (V. Gr. II. 160.); — 2) eingedenk, Jan.; — 3) s. sem si česa, Cig., nk.; ( nam. v svesti sem si česa; pogl. 2. svẹ̑st f.).
45558. svẹstíti se, -ím se, vb. impf. zuversichtlich erwarten, Mur., Cig.; zveličarja se s., Ravn.
45559. 1. svẹ̑t, svẹtȃ, m. 1) die Welt; svetovi, die Welten; ves voljni s., das Weltall ( nav.: vesoljni s.); svetli, široki, okrogli s., ogr.- C.; po svetu je bil, er war in der Fremde, Jan.; po svetu koga pognati, jemanden auf den Bettelstab bringen, C.; tako je na svetu, tak je svet, so geht es in der Welt; za ves svet ne, um alle Welt nicht; povsod sveta, allerorten, Mur.; nekdaj sveta, vor Zeiten, C.; na tem in na onem svetu, in diesem und in jenem Leben; na svetu biti, am Leben sein, Cig.; iti s tega sveta, das Zeitliche segnen; — na svetu tak, ganz so beschaffen, M., C., Dol.; = na vsem svetu tak, jvzhŠt.; = pri svetu tak, C., M.; — 2) coll. Leute; toliko je bilo sveta tam, da se je vse gnelo, es war so viel Volk dort, dass man sich nur drängte, M., BlKr., jvzhŠt.; kaj poreče svet? was wird die Welt dazu sagen, Cig.; — 3) der Boden, das Land, das Terrain; kamenit, neobdelan, pust s., steiniger, unbebauter, öder Boden; zvedeti, kako je ustvarjen s., Kenntnis der Terrainverhältnisse gewinnen, Levst. (Močv.); Grund und Boden: imam dober kos sveta, C.; nekoliko sveta nakupiti; na občinskem svetu, auf dem Gemeindegrund; tukaj s. visi, hier ist die Lage abschüssig, C.; — 4) = svit, C.; bile so pred svetom pri grobu, ogr.- Valj. (Rad).
45560. 2. svẹ̀t, svẹ́ta, m. 1) der Rath; dober s. dati, dobre svete dajati, einen guten Rath, gute Rathschläge ertheilen; za s. koga vprašati; pomagati komu s svetom; v svete iti, priti h komu, sich bei jemandem Raths erholen, Svet. (Rok.), Levst. (Zb. sp.); v svete iti, zur Berathung gehen, SKr.; — 2) die Berathung: s. imeti, berathschlagen, Cig.; s. imajo, kako bi ga končali, Trub.; = s. sklepati, V.-Cig., Ravn.; — 3) der Rath, der Rathskörper, die Rathsversammlung, Meg., rok. iz 15. stol., nk.; veliki s. v Benetkah, Vod. (Izb. sp.); upravni s., der Verwaltungsrath, šolski s., der Schulrath, občinski s., der Gemeinderath, nk.
45561. svẹtárən, -rna, m. = čelešnjak za luč, Tolm.- Levst. (M.).
45562. svẹ́tati, svẹ̑tam, vb. impf. = svitati: zorja je svetala, Prip.- Mik.
45563. svę́tək, -tka, m. der Feiertag, der Festtag, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); v petek kakor v svetek, = alle Tage, C.; to obleko imam v petek in svetek, Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt.; k svetkom se preskrbeti z nastilom, BlKr.; pl. svetki = božični prazniki, C.; — tudi: svétək, Valj. (Rad).
45564. svẹtə̀ł, -tlà, adj. glänzend; svetlo orožje; svetli škornji; svetle oči; svetlo solnce; — licht, hell; svetla noč; svetla soba; v sobi ni dosti svetlo; svẹ̑tli svet, ogr.- C.; svẹ̑tlọ, das Tageslicht; za svetla, noch bei Tage (vor der Dämmerung), vzhŠt.; vse pride na svetlo, alles kommt ans Tageslicht; na svetlo dati knjigo, ein Buch herausgeben, edieren, nk.; — svetlo, das Helle, Cig.; der Raum (in der Maurer- und Tischlersprache), Cig.; svetla širjava med šinami, die Spurweite der Schienen, DZ.; — svetla stran, die Lichtseite, Cig. (T.); — svetle barve, helle Farben; — (v naslovih) erlaucht, Cig., Jan.; svetli grof! Cig.; svetla grofica! LjZv.
45565. 2. svẹ́tən, -tna, adj. Rath-, Raths-: svẹ̑tni zbor, die Rathsversammlung, Ravn.; svetna hiša, das Rathhaus, Guts.- Cig.
45566. svetẹ́šnji, adj. festlich, ogr.- M.; svetešnje oblačilo, vzhŠt.- C.
45567. svetíca, f. 1) die Heilige, rok. iz 15. stol., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Heiligenpflanze, das Cypressenkraut (santolina), C.
45568. svetík, m. = svetnik: svetiki in svetice, rok. iz 15. stol.
45569. svẹtı̑ljka, f. 1) die Laterne, Cig. (T.), DZ.; — die Lampe, C., Vrt., SlN.; ( hs.); — 2) die Feuerscheide (pyrosoma), Erj. (Ž.).
45570. svẹtı̑łnica, f. die Leuchte, Cig., Jan., C.; die Laterne, Cig., Jan., C., nk.; ročna s., die Handlaterne, Cig.; stavna s., die Positionslaterne, s. varnica, die Sicherheitslaterne, DZ.; — die Lampe, Jan., nk.
45571. svẹtı̑łnik, m. 1) der Leuchter, Meg.; — 2) der Luster, Jan.; — 3) der Leuchtthurm, Cig., Jan.; = morski s., die Seeleuchte, C., DZ.
45572. 1. svẹtílọ, n. 1) die Leuchte, Cig., Jan., Zora, nk.; pristansko s., die Hafenleuchte, Cig.; — die Laterne, Cig. (T.); ( stsl.); — die Lampe, C., Jap. (Sv. p.); bila je duša modri devici podobna, ki je svetilu za obilo olja skrbela, Slom.; — 2) die Beleuchtung, C., DZ.; s. napravljati, die Lampen, Lichter herrichten, C.; — 3) das Leuchtmaterial ( chem.), Cig. (T.); krožno s., die Photosphäre, Cig. (T.).
45573. svetínja, f. 1) = svetníca, die Heilige, Mur., C., Danj.- Mik.; — 2) eine heilige Sache, Mik.; die Reliquie, Alas., Cig., Jan.; — der Ablasspfennig, Mur., Mik.; — eine geweihte Denkmünze, wie man z. B. solche an Wallfahrtsorten erhält, jvzhŠt.; — die Denkmünze, die Medaille, Cig., Jan., nk.; — 3) eine heilige Stätte, das Heiligthum, C., Krelj- Mik.; gospodnja s., Dalm.; — 4) svetinje = zvezdni utrinki, Jurč.
45574. 1. svẹ́titi, -im, vb. impf. 1) leuchten; mesec sveti, der Mond scheint, es ist Mondschein; mesec sveti v sobo skozi okno; s. na kaj, etwas bescheinen: mesec sveti na razvalino; s. komu domov gredočemu, jemandem beim Heimwege leuchten; s čim si svetiš? was für ein Licht brennst du? še svetijo, sie haben noch Licht, Glas.; ( pren.) s. komu z dobrim zgledom, jemandem mit gutem Beispiel voranleuchten, Cig., C.; — 2) glänzend machen: svetite le dobro strele! Dalm.; — 3) s. se, glänzen; škornji se svetijo; nekaj se v travi sveti; ni vse zlato, kar se sveti; obraz se mu sveti od veselja.
45575. svetkovína, f. die Festlichkeit, die Feier, Cig., Nov., Zora.
45576. svẹtlẹ́ti, -ím, vb. impf. glänzen, schimmern, Dict., C.; Kaj na rokah, kaj na rokah Prstanci svetlijo? Npes.- Kres.
45577. svẹtlíca, f. 1) das glänzende Haar der Schafe, C.; — 2) der Jupiterstern, Blc.-C.; — 3) die camera lucida ( phys.), Cig. (T.); — 4) das Johanniswürmchen, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.); — 5) eine Art dicke, süße Birne, C., Notr.; — eine Art Apfel, Mur., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); der Taffetapfel, C.; — das Bergwohlverleih (arnica montana), C., Medv. (Rok.); — 6) die Blende ( min.), Cig. (T.); srebrnata s., die Silberblende, Cig. (T.); cinkova s., die Zinkblende, živosrebrna s. = cinober, Erj. (Min.).
45578. svẹtlíčast, adj. ein wenig glänzend, C.
45579. svẹtlíka, f. 1) ein leuchtendes Ding, ogr.- C.; — 2) eine Art weißer Apfel, C.; prim. svetlica 5); — das Glanzgras, das Kanariengras (phalaris), Cig.
45580. svẹtlíkanje, n. das Schimmern, nk.; — s. morja, die Phosphorescenz des Meeres, Cig. (T.), Jan.
45581. svẹtlíkast, adj. ein wenig glänzend, Cig. (T.).
45582. svẹtlíkati se, -kam, -čem se, vb. impf. schimmern, C., Žnid., nk.; ( min.), Cig. (T.); morje se svetlika, das Meer phosphoresciert, Cig. (T.), Jes.; — mej vrsticami se svetlika, es ist zwischen den Zeilen zu lesen, Levst. (Zb. sp.).
45583. svẹtlı̑n, m. 1) der Brillant, Cig., Jan.; — 2) der Leuchtkäfer (pyrophorus), Erj. (Ž.); — 3) eine Art Apfel: die Glanzreinette, C.; — svetlini, Nachtkerzen (oenothereae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
45584. svẹtlína, f. 1) der Lichtglanz, die Helle, Jan., Z., kajk.- Valj. (Rad); das Tageslicht, ogr.- C.; — 2) eine lichte Stelle, C.; — 3) der Lichtstoff, Cig., Jan.
45585. svẹtlíti, -ím, vb. impf. 1) glänzend machen, Cig.; polieren, Guts.- Cig.; wichsen, Jan.; škornje s., die Stiefel wichsen, Zora; — licht, hell machen, Cig., Jan.; — 2) s. se, licht, hell werden, Cig., Jan., Z.; preden se je jelo svetliti, vor Anbruch des Tageslichtes, Cig.; od severne strani se že svetli ( n. pr. po nevihti), Z., jvzhŠt.
45586. svẹtljénje, n. das Glänzen, Cig.
45587. svẹtljívost, f. die Leuchtkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
45588. svẹtlóba, f. 1) das Licht; mesečna s.; več svetlobe potrebujem; gomoleča s., flackerndes Licht, Erj. (Som.); — die Helle; dnevna s.; — der Schein; s svetlobo obdan; — na svetlobo dati = na svetlo dati, (ein Buch) herausgeben, Pirc, Burg.; — 2) die innere Weitung eines Gefäßes, der innere freie Raum, Cig. (T.), Svet. (Rok.); čoln ima dva metra svetlobe, der Kahn hat zwei Meter im Lichten, Cig.
45589. svẹtločútən, -tna, adj. lichtempfindlich, Sen. (Fiz.).
45590. svẹtlomèr, -mę́ra, m. der Lichtstärkemesser, das Photometer, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
45591. svẹtloǫ́kən, -kna, adj. mit schimmernden Fenstern: svetlookni dvori, Levst. (Zb. sp.).
45592. svẹtlọ̑st, f. 1) die Helle, die Helligkeit; s. razsvetljenih predmetov, Žnid.; — der Glanz ( min.), Cig. (T.); kovinska s., der Metallglanz, Sen. (Fiz.); — 2) die Erlaucht, die Durchlaucht, Cig., Jan.; kraljeva svetlost! königliche Majestät! Hip. (Orb.).
45593. 2. svẹ̑tnica, f. das Berathungszimmer, Cig.
45594. svetníčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. sich heilig stellen: prehudo se je napihovala in svetničila, LjZv.
45595. 2. svẹ̑tnik, m. der Rathgeber, der Berather, Cig., Jan.; moji svetniki, Trub.; Roboam ni poslušal starih izkušenih svetnikov, Ravn.; — der Rathsherr, der Rath, Meg., Dict., Guts., Cig., Jan., C., Dalm.- M., nk., Dol., Rec., Gor.; skrivni s., der Geheimrath, Cig., C., Dalm.; vladni s., der Regierungsrath, Cig. itd.
45596. 3. svetník, m. 1) der Heilige; vsi svetniki božji; — 2) svę̑tnik = praznik, Kamenje (Ipavska dol.)- Erj. (Torb.).
45597. svetnikováti, -ȗjem, vb. impf. die Rolle eines Heiligen spielen, Levst. (Zb. sp.).
45598. svẹtnoduhǫ́vski, adj. weltgeistlich, DZ.
45599. svẹtobǫ́łən, -łna, adj. weltschmerzlich, Zv.
45600. svẹtobǫ̑lje, n. der Weltschmerz, Zv.

   45.001 45.101 45.201 45.301 45.401 45.501 45.601 45.701 45.801 45.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani