Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (45.401-45.500)

  1. sukačíca, f. die Zwirnerin, Cig.
  2. sukȃłnica, f. 1) die Zwirnmaschine, DZ.; — 2) = sukalnik 1), C.
  3. sukálọ, n. 1) = sukalnik 1), C.; — die Spulmaschine, Z., Cig. (T.); — 2) die Drehbank, die Drehmaschine, Mur.; — 3) der Bratenwender, Cig.
  4. súkanəc, -nca, m. 1) der Zwirn, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk., Dol., Prim.; mati prejo v dve niti sukajo: cvirn ali sukanec je to, Ravn. (Abc.); — 2) eine Art klümperiges Mehlmus, das Klunkermus, V.-Cig., M., Gor., Tolm., BlKr.
  5. súkanik, m. der Zwirn, Guts.
  6. sukárən, -rna, m. pri sprednjem delu gospodarskega voza les, ki se suče okolo igle in nosi ročice, BlKr.
  7. súkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) drehen; s. niti, zwirnen, Cig.; sukan, gezwirnt, DZ.; sukana svila, die Zwirnseide, Cig.; s. si brke, sich den Schnurbart drehen; sukano črevo, der Krummdarm ( zool.), Cig. (T.); s. se, sich drehen; s. se v krog; dekle se urno suče pri plesu; s. na kaj, aufdrehen, Cig.; na cevko s., aufspulen, Cig.; — s. meč, den Säbel schwingen; — herumtreiben, herumtummeln, Cig., Jan.; s. se, sich herumtummeln; kaj se sučeš vedno okoli mene? urno s. se po hiši, sich flink im Hause herum bewegen; — drillen, quälen, vexieren, Cig.; — 2) hin und her fahren: bliski sukajo po nebu, Vrt.
  8. súkənce, n. dem. sukno; schwaches Tuch, Cig.; spredaj šilce, zadaj vil'ce, zgoraj sukence, spodaj platence (= lastovka), Idrija- Erj. (Torb.); — tudi: sukəncè, Valj. (Rad).
  9. sukljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kleinweise drehen, Z.; — 2) sich winden, züngeln: plamen mu suklja iz gobca, LjZv.; iz razvalin dim in ogenj suklja, LjZv.; = s. se, Z.
  10. suknenína, f. die Tuchware, Mur., Cig., Jan., C.; človek se oblači z volnato suknenino, Vrtov. (Km. k.).
  11. suknína, f. die Tuchware(n), C., Z.
  12. súkniti, sȗknem, vb. pf. zucken: strela sukne iz oblaka nizdolu, Vrt.
  13. sȗknja, f. 1) der Männerrock; zimska s.; gospodska, kmetska s.; — 2) die Erde, womit ein Kohlenmeiler bedeckt wird, das Gestübe, V.-Cig.
  14. suknjáč, m. ein Mann, der einen Rock zu tragen pflegt, C., Bes.; suknjač vodi za nos naša dekleta, Jurč.
  15. suknjáča, f. der Rock ( zaničlj.), Zv.; bes. ein langer, grober Rock, Z.
  16. sȗknjič, m. ein kurzer Rock, nur Hände und Rumpf bedeckend, die Jacke, C., jvzhŠt.
  17. suknostrı̑žnica, f. 1) die Tuchschererwerkstätte, C.; — 2) die Tuchschermaschine, DZ.
  18. sulfāt, m. ein schwefelsaures Salz, das Sulphat: cinkov, kalcijev, železov s., Sen. (Fiz.).
  19. sulfīd, m. ein schwefeligsaures Salz, das Sulphid, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  20. sȗlica, f. die Lanze, der Spieß; — ( der Pfeil, Meg.- Mik., Mur.).
  21. sȗličar, -rja, m. der Lanzenträger, der Lanzenknecht, Cig., Jan., C., Jap. (Sv. p.), ZgD.
  22. sȗličarka, f. die Lanzenschlange (trigonocephalus), Erj. (Ž.).
  23. sȗličast, adj. lanzenförmig, Cig., Jan., nk.; lanzettförmig: s. list, Tuš. (R.), Zv.
  24. sȗličati se, -am se, vb. impf. mit der Lanze kämpfen: Res 'mate vel'ko gospostvo, Pa ne junaka med sebo, Kir suličal bi se z meno, Npes.- Vod. (Pes.).
  25. sȗličba, f. der Lanzenkampf, das Turnier, C.
  26. sȗličica, f. dem. sulica; die Lanzette, Cig., Jan.; — der Schröpfschnapper, Cig.
  27. sȗličišče, n. der Lanzenstiel, C.
  28. sȗličnik, m. der Lanzenträger, Cig., Levst. (Zb. sp.).
  29. sȗlj, m. das Wasserschaff, C.; — die Butte, Bolc- C.; posoda za slano meso, Tolm.; — lesena posoda, v katero se spravlja skuta, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — (suj, Schaff, Rez.- C.).
  30. súmən, -mna, adj. 1) verdächtig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; sumno blago, verdächtige Ware, Levst. (Nauk); — 2) argwöhnisch, eifersüchtig, Vod. (Izb. sp.).
  31. sumežljìv, -íva, adj. gerne verdächtigend, Mik.- Cig. (T.); argwöhnisch, Z.; — pogl. sumnežljiv.
  32. súmiti, -im, vb. impf. argwöhnen; s. koga ali na koga, jemanden im Verdachte haben; — jaz bi si sumil, ich möchte vermuthen, Dol.- Svet. (Rok.); — pogl. sumneti.
  33. sumljívost, f. 1) die Geneigtheit zum Argwohn, Mur., Cig., Jan.; das Misstrauen, die Eifersucht, Cig., Jan.; — 2) = sumnost, die Verdächtigkeit, Cig., Jan.
  34. súmnẹnje, n. der Verdacht, die Muthmaßung, Meg.; — der Zweifel, Cig. (T.).
  35. súmnẹti, -im, vb. impf. 1) argwöhnen, (sumniti) Guts., Cig.; o zvestobi s., Vrt.; na koga s., jemanden im Verdacht haben, auf ihn eifersüchtig sein, C.; sumneč, eifersüchtig, Dalm.; hudo s. (sumniti) nad zvestimi ženami, Vod. (Izb. sp.); — zweifeln, C.; = s. (se), Cig. (T.); jaz se ne sumnim ("somnim") več, da bo mir, Vod. (Nov.); — 2) s. se, ("sumniti se") muthmaßen, Meg., Dict.; vermuthen: kadar se svet bode najmanje sumnel ("sumnil"), Krelj; (tudi: kadar se mu ne bode sumnilo ali zdelo, Krelj); da bi nihče ne menil ali se sumnel ("sumnil"), da so žene kamen odvalile, Krelj; naglo bo črez tebe obpuščenje prišlo, katerega se ne boš sumnela ("sumnila"), Dalm.; — 3) s. se, sich inacht nehmen, vorsichtig sein, C.; vi izraelski možje, sumnite se zavoljo teh ljudi, Trub.
  36. sumnežljívost, f. der Hang zum Argwohn, C., Hip. (Orb.); — die Zweifelsucht, Cig. (T.).
  37. sumnı̑vəc, -vca, m. der Argwöhnische, der Eifersüchtige, C., Vod. (Izb. sp.).
  38. sumnı̑vka, f. die Argwöhnische, die Eifersüchtige, C., Vod. (Izb. sp.).
  39. sumnívost, f. der Hang zum Argwohn, die Eifersucht, C., Vod. (Izb. sp.); — die Zweifelsucht, Cig. (T.).
  40. sȗmnja, f. die Muthmaßung, der Wahn, Cig., C.; v sumnji biti in misliti, in dem Wahne befangen sein und glauben, Krelj; — der Argwohn, der Verdacht, Guts., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Mik., nk.; sumnja leti na zatoženca od več strani ob enem, Levst. (Nauk); — der Zweifel, das Bedenken, V.-Cig., Jan., C.; brez sumnje, ohne Zweifel, Cig., Krelj; ljudje so v sumnji bili, Krelj.
  41. sumnjáč, m. der Zweifler: s. v verskih rečeh, der Glaubenszweifler, Cig.
  42. sumnjáti, -ȃm, vb. impf. argwöhnen, Zv.; muthmaßen, Cig., Žnid.; — zweifeln, C., Cig. (T.); — ahnen, Žnid.; — sumnja se mi, es scheint mir, V.-Cig.
  43. sumnjȃvəc, -vca, m. der Zweifler, Cig.
  44. sumnjìv, -íva, adj. 1) argwöhnisch, Z.; — 2) = sumen 1), verdächtig, Jan.; sumnjive prikazni, Erj. (Izb. sp.); hodil je sumnjivo okolo mene, Zv.
  45. sumnjı̑vəc, -vca, m. der Argwöhnische, Z.
  46. sumnjívost, f. der Hang zum Argwohn: bridke dni napravlja s., Cv.; die Eifersucht: s. je večna spremljevavka ljubezni, Jurč.
  47. súmpor, m. der Schwefel, kajk.- Valj. (Rad); (sumper: da te sumper vzame! Pjk. [Črt.]).
  48. sȗn, m. der Stoß, C., DZ., nk.
  49. sȗnəc, -nca, m. der Stoß, C.; kaka brca ali kak s. v rebra, LjZv.
  50. súniti, sȗnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen, stoßen; v rebra, pod rebra koga s., jemandem einen Rippenstoß geben; z nogo koga s., einen Fußstoß geben; od sebe s., wegstoßen; sovražnika raz konja s., den Feind vom Pferde herabstechen, Cig.; — 2) gierig verzehren, C.; ti bi rad le kaj dobrega sunil, Št.- Z.; (v tem pomenu tudi vb. impf., C.).
  51. sȗplje, f. pl. eine Art Kinderschlitten aus zwei Brettern, Dol.- M.
  52. sūr, adj. fahlgrau, Habd.- Mik., C.; — bräunlich, Z.; — tudi hs.; iz tur., Mik. (Et.).
  53. súra, f. ein großer Sack, C.; der Strohsack, Jarn., Jan., C.; — prim. kor.-nem. zurre, großer Sack von grober Leinwand, C., Štrek. (Arch.).
  54. sūrast, adj. bräunlich, Z.
  55. surína, f. ein Gewand aus Hausleinwand, Hal.; — ein kurzer, weißer Rock, C.; — eine Art Mantel, ogr.- C.
  56. sȗrka, f. 1) = jopa, kočemajka, C.; — eine Art nationaler Männerrock, nk.; ( hs.); — 2) der Hundszahn (erythronium dens canis), Medv. (Rok.).
  57. súsati, -am, vb. impf. s. na koga, jemanden beargwöhnen, Z.; nanj susajo, man hat ihn im Verdacht, BlKr.- Erj. (Torb.).
  58. sȗslik, m. die Zieselmaus (mus citellus), Cig., C., Gor.- M.
  59. súša, f. 1) die Dürre; suša kos kruha vzame, moča pa dva; — 2) die Hütte, der Schoppen, C.; — prim. suhota 3); — 3) psovka suhemu človeku, LjZv.
  60. sušáč, m. = človek, kateri seno, lan suši, der Trockner, Mur., Z., C.; — der Obstdörrer, Danj.- Valj. (Rad).
  61. sušȃva, f. 1) — suša, die Dürre, ogr.- C.; — 2) = suha zemlja, das Festland, Vod. (Izb. sp.).
  62. súščev, adj. März-; suščev prah gre z zlatom na vago, Npreg.- Jan. (Slovn.).
  63. súšəc, -šca, m. 1) der Monat März; — 2) der Gießbach, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 3) neka goveja bolezen, ki se zna po tem, da koža na hrbtu ne gre od mesa, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 4) = tešč klop, Erj. (Torb.); — tudi = suh človek, Cig.; — 5) neka vinska trta, Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.).
  64. sušę́nəc, -nca, m. = suhar, der Zwieback, V.-Cig.
  65. sušíca, f. 1) ein abdorrender oder abgedorrter Baum, Cig., Jan., C.; nerodovitne sušice po vrtih, Ravn.; sušico posekati, Lašče- Levst. (Rok.); — ein dürrer Ast, C., Bes.; — 2) = sušec 2), der Gießbach, Cig., Hip. (Orb.); — 3) die Auszehrung, die Schwindsucht; die Darrsucht (beim Vieh), Strp.; hrbtna s., die Rückendarre, Cig., Jan.; strelna s., die Kernschwinde (am Pferdehuf), Cig., Jan.
  66. sušíčən, -čna, adj. schwindsüchtig, auszehrend, Mur., Cig., Jan., C.
  67. sušíłən, -łna, adj. zum Trocknen dienend, trocknend: sušı̑łna sredstva, Cig.; — zum Dörren dienend, Darr-, Cig.; sušilna lesa, Jurč.
  68. sušilíšče, n. der Trockenplatz, Cig.
  69. sušı̑łnica, f. 1) die Darre; — der Dörrofen; s. za sadje, lan itd.; — 2) die Trockenkammer, der Trockenboden, DZ., Levst. (Pril.).
  70. sušílọ, n. 1) das Trocknen; seno na sušilu, Lašče- Levst. (M.); perilo na sušilu, die trocknende Wäsche, Z.; ni pravega sušila, da bi otavo pod streho spravili, Polj.; slabo sušilo imamo, jvzhŠt.; vreme je dobro za sušilo, Gor.- DSv.; — das Dörren, C.; sadje za s., Cig.; — 2) der Trockenapparat, Cig. (T.); — 3) der Trockenplatz, Cig., Jan., Cig. (T.).
  71. sušína, f. 1) coll. trockene Dinge, Cig., Jan.; dürres Laub, Jan.; dürres Holz, dürres Reisig, Tolm.- Erj. (Torb.), SKr., jvzhŠt.; — trockenes Futter, C.; — geselchtes Fleisch, C.; — 2) eine trockene Stelle, Jan.
  72. sušíšče, n. der Trockenplatz, Jan. (H.).
  73. sušíti, -ím, vb. impf. trocknen ( trans.); perilo, seno s.; veter suši; močvirje s., den Sumpf trocken legen; sušeča olja, trocknende Öle, Cig. (T.); ( pren.) čaše s., die Becher leeren, Cig.; — dörren: sadje s. v peči, v sušilnici; — räuchern, selchen; v dimu s. meso, klobase; — mager machen, auszehren: bolezen ga suši; — s. se, trocknen ( intr.); perilo, seno se hitro suši; cvetlica se suši (welkt ab); drevo se suši (dorrt ab); — s. se, mager werden; — roka se mu suši, seine Hand stirbt ab.
  74. súšje, n. coll. trockene Dinge: bes. gedörrtes Obst, C., Goriška ok.- Ip., Kras- Erj. (Torb.), Mik., Štrek.; jabolčno s., Cig.; — = posušeno perje od pese, zelja, repe, korenja, Dol.; — dürre Reiser, Bes.; dürres Holz, Gor.; v sušju in protju tlečo iskro podpihati, Zv.; — sušjè, Valj. (Rad).
  75. sȗšnik, m. 1) ein trockener Wind, C.; der Landwind, Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.); — 2) das Pfropfreis, Cig., C.
  76. súti, spèm, (sȗjem), vb. impf. 1) schütten (von trockenen Dingen), Jan., Mik., nk.; — 2) in Menge herabfallen: ivje je sulo z dreves, LjZv.; — ljudje so k njemu suli (strömten zu ihm), Cv.
  77. suváłən, -łna, adj. zum Stoßen dienend: suvȃłni stroj, LjZv.
  78. suvȃłnica, f. das Weberschiffchen, Z., Hip. (Orb.), Dalm., Polj., Notr.; (sov-) V.-Cig.
  79. suváti, súvam, sújem, vb. impf. ad suniti; stoßen; z nogami sta se suvala; ( praes. súvljem, vzhŠt.).
  80. sȗžniški, adj. Sclaven-, Z.
  81. sužnjeváti, -ȗjem, vb. impf. Sclavendienste verrichten, Sclave sein, Jan., SlN., ZgD.
  82. svȃda, f. der Hader, die Zwietracht, Dict., Mur., Cig., Jan., Mik., kajk.- Valj. (Rad); svade in nesreče narejati, Zwietracht und Unglück stiften, Krelj; — der Streit: v svadi koga ubiti, Trub.
  83. sváditi, svȃdim, vb. pf. 1) beleidigen, erzürnen, Mur., Jan., Mik., Mariborska ok.- Kres; s. koga, C.; — 2) s. se, sich zertragen, Mur., Jan., vzhŠt.
  84. svadljìv, -íva, adj. hadersüchtig, zanksüchtig, Guts., Mur., Cig., Jan., Krelj.
  85. svadljı̑vka, f. ein hadersüchtiges Weib, die Zänkerin, Mur., Cig., Jan.
  86. svadljívost, f. die Hadersucht, die Zanksucht, der zwieträchtige Geist, Mur., Cig., Jan.
  87. svȃja, f. der Hader, der Zwiespalt, die Zwietracht, Cig., Jan., C., Mik., Npes.-Vraz, vzhŠt.; z jezikom svaje delati, vzhŠt.- Kres; v svaji so, svajo imajo med seboj, sie haben sich zerzankt, vzhŠt.
  88. svájati, -am, vb. impf. ad svaditi; s. se, hadern, Cig.; z nikom se ne svajajmo! Danj. (Posv. p.).
  89. svájavən, -vna, adj. zanksüchtig, ogr.- C.
  90. svájavnost, f. die Zanksucht, ogr.- C.
  91. svajevȃnje, n. das Zanken, Valj. (Rad).
  92. svajeváti, -ȗjem, vb. impf. = svajati, Npes.-Vraz, ogr.- M.
  93. svȃljək, -ljka, m. 1) etwas zwischen den Händen Zusammengerolltes, Zusammengeknetetes, ein Klößchen; mati požveči otroku svaljek kruha, Gor.; dete, ki ne raste, je kakor svaljek, Gor.; Danijel vzame smole, sala in las, napravi svaljkov in jih drakonu meče, Ravn.- Valj. (Rad); — svaljki, die Stopfnudeln, Cig.; — 2) ein Knöllchen im Brot, eine nicht ausgebackene Stelle, Cig.; — 3) die Pille, Cig., Jan., DZ.; — 4) das Haarwülstchen, ein Wutzel Haare, Cig.; s. volne, Cig.; pri obleki se med podvlako in suknom delajo svaljki, Levst. (Rok.); svaljki, die von Unflat zusammengeklebte Wolle, die Klunkern, Cig.; — 5) das Büschel: nekaj svaljkov prediva, LjZv.; s. sena, Notr.
  94. svȃljkar, -rja, m. 1) der Pillendreher, Cig.; — 2) der Pillenkäfer (copris), Erj. (Z.).
  95. svȃljkast, adj. 1) Knöllchen enthaltend, klößig, Cig.; s. kruh, Cig.; — 2) wuckelig, wutzelig: črni svaljkasti lasje, Bes.
  96. svȃr, m. der Verweis, der Tadel, Meg., Jan., Cig. (T.); brez svara pustiti, ungestraft lassen, Trub.; ne zavrzi gospodnjega svara! Dalm.; bila bi sto svarov vredna, Skal.- Let.
  97. svaríłən, -łna, adj. warnend, Warnungs-, Cig., Jan., nk.; svarı̑łna tabla, die Warnungstafel, Cig.; svarı̑łni zgled, das warnende Beispiel, Cig.
  98. svarı̑łnica, f. = svarilna tabla, DZ.
  99. svarílọ, n. 1) der Verweis, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad); — die Mahnung; — 2) die Warnung; — 3) das Warnungszeichen, Cig., Jan.
  100. svarı̑telj, m. der Mahner, der Warner, Zora.

   44.901 45.001 45.101 45.201 45.301 45.401 45.501 45.601 45.701 45.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA