Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (44.701-44.800)

  1. srẹ̑p, srẹ́pa, adj. 1) = grozen, grausam, Cig., C., Cig. (T.); srepo križanje, Skal.- M.; Požela jih je srepa smrt, Greg.; — wild: srepa ino strašna množica, Skal.- Let.; = hud, strašen: srepo ga je pogledal, Podkrnci- Erj. (Torb.); bil je srepega pogleda, Jurč.; — srepo gledati, stier blicken, Savinska dol.; — 2) ungeheuer, sehr groß, Jan., M., Rož.- Jarn. (Rok.); — srepo (= grozno) se ustrašijo, Krelj- M.
  2. srẹ̑pež, m. = grozan, strašan človek, Erj. (Torb.).
  3. srẹpoglèd, -glę́da, adj. wildblickend, Levst. (Zb. sp.).
  4. srẹpotíti se, -ím se, vb. impf. = jeziti se, KrGora.
  5. srẹ́sti, (sretem), vb. pf. = srečati, Jan., Vest., Raič (Slov.); tukaj jih je Jezus sretel, Krelj; grem ga srest = grem mu naproti, Rez., Baud.; (sredem, sredla ga hudoba, Ziljska dol.- Mik.; Njega pa sreje potnik star, Npes.-Vraz).
  6. srẹ̑š, m. 1) = srež 1), BlKr.- Let.; — 2) der Weinstein, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.
  7. srẹ̑šnica, f. das Weinsteinsalz, Cig.
  8. sretávati, -am, vb. impf. = srečavati, Npes.-Vraz.
  9. sretena, f. das Benedictenkraut (geum rivale), C., Tuš. (B.); (sretina Z.).
  10. srẹ̑ž, m. 1) = ivje, der Rauhreif, V.-Cig., Gor.; der Reif an den Mauern, Cig., Vrt.; — 2) das Roheis, Mur., Cig. (T.), Jes.; večen led in srež goro pokrivata, Slom.; — 3) das erste dünne Eis, Jan.; — die Eisscholle, Mik.; — 4) das Treibeis, Cig., Jan.; srež gre, der Fluss führt Eis mit sich, Cig., Met.; = voda gre v srež, Podgorjane (Goriš.), Štrek. (LjZv.); Drav'ca gre v srež, Npes.-Schein.; Drava je sreža nanesla, SlN.; — 5) die beim Zufrieren des Erdbodens sich hebende Erdkruste, Cig., Rib.; — 6) vinski s., der Weinstein, C.
  11. srẹ́žiti se, -im se, vb. impf. = v srež se izpremenjati, harschen, Cig.; — reka se sreži = srež gre po reki, C.
  12. srẹ̑žnat, adj. = s srežem pokrit: srežnata voda, Z.
  13. sȓh, m. der Schauer, Jan., Trst. (Let.); srhi gredo po meni, ein Schauer überläuft mich, Z.
  14. sȓh, sŕha, adj. sich emporsträubend, Z.; — rauh ( bot.), Cig. (T.).
  15. sŕhati, -am, vb. impf. = sršati, C., Z.
  16. sŕhək, -hka, adj. struppicht, C.; — rauh (von Blättern), Z.
  17. sŕhəł, -hla, adj. struppig: konj drži dlako na srhlo, dem Pferde stehen die Haare empor, Z.
  18. srhkolı̑stnica, f. srhkolistnice, rauhblätterige Pflanzen (asperifoliae), Tuš. (B.).
  19. srketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. kleinweise schlürfen, sürfeln, Mur., C., Z.; od mraza s., C.
  20. sŕna, f. 1) das Reh; das Rehweibchen; skače kakor s.; nosi se ko srna, pa nema zrna, C.; — 2) govedje in ovčje ime, Cig., Krn, Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.
  21. sȓnəc, -nca, m. 1) = srnjak, Habd.- Mik., Mur., Jan., Danj.- Mik.; — 2) ein rehfarbener Ochs, Z.
  22. sŕnica, f. dem. srna; ein kleines (weibliches) Reh; srníca, Levst. (Zb. sp.).
  23. srnìč, -íča, m. das männliche Rehkitzchen, Cig., Levst. (Nauk).
  24. srnı̑čka, f. das weibliche Rehkitzchen, Levst. (Nauk).
  25. srnína, f. das Rehfleisch; — die Rehhaut; iz srnine, rehledern, Cig.
  26. srnjákovəc, -vca, m. der Rehpfosten, LjZv.
  27. sȓnji, adj. Reh-; srnje meso, srnja koža; — srnjih oči dekletce, Zv.
  28. sȓnka, f. = divja koza, C.
  29. srobọ̑t, m. die Waldrebe (clematis vitalba), Pirc, Met., Ig (Dol.), Gor., Tolm.; (clematis recta), Josch; pereči s., die Brennwurzel (clematis flammula), Cig.; — tudi: srọ̑bot, Dol.
  30. srobọ̑tka, f. rdeča s., die Brennwurzel (clematis flammula), (sreb-) Cig.
  31. srọ̑brot, m. = srobot, (srobrat) Medv. (Rok.), LjZv., Gor.
  32. srpáča, f. 1) eine abgenützte, schlechte Sichel, Mur., C.; — 2) das am Ende gekrümmte Astmesser, Cig., C., Svet. (Rok.), Gor.; — 3) = srpica 1), die Jäthaue, Jan., M.; das Jätholz, C.
  33. srpàn, -ána, m. 1) mali s., der Monat Juli; veliki s., der Monat August; — 2) die Kratzdistel (cirsium erisithales), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  34. srpȃnəc, -nca, m. die Kratzdistel (cirsium erisithales), pod Nanosom, na Pivki- Erj. (Torb.).
  35. sȓpək, -pka, m. dem. srp; 1) eine kleine Sichel; — 2) die Klammer (in der Schrift), das Einschließungszeichen, Cig., Jan.; mej srpkoma, DZ., Nov.; — 3) = srpičnik, die Färberscharte (serratula tinctoria), Medv. (Rok.); — tudi: srpə̀k, -pkà, Valj. (Rad).
  36. srpẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf rauschen ( z. B. von dürrem Grase), Cig., M., C.; — iz megle srpi = prši, C.; — panj je srpeč = čebele so nemirne, jezne, Svet. (Rok.); — prim. srp, srep.
  37. sȓpež, m. = srpogled človek, zavidnež, SlN.
  38. srpíca, f. 1) = pralica, die Jäthaue, Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.; — 2) ein kleineres Abästmesser, das Gartenmesser, Cig., Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = jezav, srdljiv človek, Dol.; — 4) die Seebinse (scirpus lacustris), C., Tuš. (R.); drnasta s., das Rasenbinsengras (scirpus cespitosus), Cig.
  39. srpı̑čnik, m. die Färberscharte (serratula tinctoria), Z., Hip.- C.; Medv. (Rok.).
  40. srpíti se, -ím se, vb. impf. die Haare sträuben: mačka se srpi, Z.
  41. srpjè, n. die Kratzdistel (cirsium carniolicum, c. oleraceum), Josch.
  42. sŕsati, -am, vb. impf. = jezno govoriti, BlKr.; s. na koga, jemanden anschnauben, barsch anfahren, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  43. sršàn, -ána, m. = sršen, jvzhŠt.
  44. sŕšati, -ím, vb. impf. die Haare sträuben, struppig sein, Rib.- Mik., C.; — s. na koga, jemandem zürnen, M.; = s. nad koga, Ravn.- Cig.; — = zbadati, DSv.
  45. sršenják, m. das Hornisnest, C., Z.
  46. sršę́nji, adj. Hornis-: sršenje gnezdo, LjZv.
  47. sršę̑nka, f. neka hruška, C., Mariborska ok., Krško- Erj. (Torb.), jvzhŠt.
  48. sršę̑ta, f. = 2. pitnik, koruza za pičo, ( prim. it. sorghetto), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  49. sršẹ́ti, -ím, vb. impf. = sršati, Cig., Jan., Rib.; obrvi so mu sršele, ko dve metli, Levst. (Zb. sp.).
  50. sršúriti se, -ȗrim se, vb. impf. = sršiti se, Z.
  51. srták, m. = jezav človek, srtina 2), BlKr.- Let.
  52. srtę̑l, m. der Zimmerboden, ogr.- Valj. (Rad); izuvši črevlje ne puščaj jih na srtel, ogr.- Raič ( Kol.); (— iz: sred tel = sredi tal, C.).
  53. srtẹ́ti, -ím, vb. impf. sich sträuben: dlaka srti, vzhŠt.- C.; — scharf, rauh sein: predivo srti, C., Z.; — srteč, struppig, C.; rauh, spießig, Cig.
  54. srtína, f. 1) eine Spitze, Svet. (Rok.); — 2) die Ähre, Svet. (Rok.); — 3) = človek zbadljivih besed, pos. v odgovoru, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), Ravn.- M.
  55. srtíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. 1) sich sträuben: Srtini se greben njegov (zmajev) DSv.; — 2) = zbadljivo odgovarjati: kaj se srtiniš? Lašče- Erj. (Torb.).
  56. sŕtiti se, -im se, vb. impf. die Haare o. Federn sträuben, Hal., C.; puran se srti (kadar je jezen), Dol.- Mik.; — sich über etwas empören, C.
  57. stȃbla, f. die Stufe, Krelj; (iz nem. Staffel, prim. štabla).
  58. stágna, -gən, n. pl. = stegne, der Viehtriebweg (meist eingefriedet), Z.; kadar vidiš na ulicah ali na stagnih črno kravo, ne reci, da je črna, Levst. (Zb. sp.).
  59. stája, f. 1) das Stehen: s. na straži, Cv.; — der Stillstand, Cig. (T.); — 2) der Ort des Stehens, der Anstand, Cig., Zora; — 3) die Herberge, das Quartier, Mur., Cig., Npes.-Vraz; — der Standort: vojaške ladje imajo tamkaj svojo stajo, Cv.; — der Viehstandort, C.; nav. pl. staje = ograjen prostor na pašniku, kjer živina o poludne stoji, Cig., Notr.; — staje, die Sennerhütten mit den Stallungen in den Alpen, V.-Cig., Tolm., Bolc; planin in staj je tukaj gori dovolj, Zv.
  60. stajalíšče, n. der Standort, Guts., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; s. (za ladje), die Rhede, Cig., DZ.; (lovsko) s., der Anstand, Jan., Vrt.
  61. 1. stájati, -tȃjam, -jem, vb. pf. schmelzen ( trans.), s. se, schmelzen ( intr.), zergehen, aufthauen.
  62. 2. stȃjati, -am, vb. impf. 1) zu stehen pflegen: Paša je na pragu stajal, Npes.-K.; — 2) = stopati, postavljati se: ptič mi je na roko stajal, na gredico pa ni mogel stopiti, Dol.
  63. stájica, f. dem. staja; v uganki: Sladko zgovorna Stajica, Pa v nji so bela Jagnjeta, (= usta, zobje), Vod. (Pes.).
  64. stȃjnica, f. 1) der Lagerplatz der Schafe: stajnico z drevjem obsaditi, Notr., Z.; — 2) pl. stajnice, die Bank in der Kirche, Dol.- Cig.
  65. stáłən, -łna, adj. beständig, bleibend, definitiv, constant, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; s. pridevek, stehendes Epitheton, Cig. (T.); stalna količina, stetige Größe, Cig. (T.); — fix: stalna plača, stalna cena, Cig., nk.; stalno namestiti, definitiv anstellen, nk.; — stalne ptice, Standvögel, Cig. (T.); stalna vojska, stehendes Heer, nk.; — verlässlich, haltbar, C.; s. razlog, ein haltbarer Grund, Cig. (T.).
  66. stȃlež, m. = stan; 1) der Zustand, C.; — 2) der Stand, Cig. (T.), DZ., Zora; ( hs.).
  67. stáliš, m. 1) der Wohnort, Mur., C., Danj.- Mik.; — 2) der Stand, die Menschenclasse, Cig. (T.), C., Mik., ogr., kajk.- Valj. (Rad); zakonski s., C.; nisem se brigal za njegov stališ, Jurč.; (tudi hs.).
  68. stalíti, -ím, vb. pf. schmelzen ( trans.); s. se, schmelzen ( intr.).
  69. stáłnost, f. die Beständigkeit, die Stetigkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; s. položaja, die Stabilität, Sen. (Fiz.); s. v molitvi, ogr.- Valj. (Rad).
  70. stálọ, n. 1) das Fußgestell, Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), nk.; na srebrnih stalih, Škrinj.- Valj. (Rad); das Stativ, Žnid.; — 2) das Fundament, der Grund, Jan., Burg. (Rok.); s. staviti, den Grund legen, C.; — 3) die Basis, C.; ( fig.) večina je stalo izgubila, SlN.; — 4) der Zustand: človek ostane vsegdar v jednem stalu, ogr.- C.; biti v stalu (= v stanu), C.; — 5) das Stehen: čič ne da nič, stalo pa malo, Z.
  71. stȃn, stȃna, stanȗ, m. 1) das Gebäude, das Haus, Cig., ogr.- C.; lep stan, jvzhŠt.; župnijski s., das Pfarrhaus, Slom.; — 2) die Herberge, das Quartier, die Wohnung, Cig., Jan., C., Ščav.; na s. vzeti, beherbergen, Krelj, DZ., vzhŠt.- Valj. ( Glas.), ogr.- C.; na s. iti, einkehren, Krelj; na stan hoditi, Kast.; vže sem vam stanove (die Herberge) pripravil, Krelj; na stanu biti, im Quartier sein, C.; imeti kje svoj s., irgendwo einquartiert sein, Jan., Dalm., Trub.; s. vzeti, oddati, eine Wohnung miethen, vermiethen, Cig., Svet. (Rok.); noben (oben) človek ondi stanu nema, Dalm.; odkod si stana? wo bist du wohnhaft? Idrija; — glavni s., das Hauptquartier, Jan., nk.; — 3) das Kriegslager, das Gezelt, Cig., Jan., Ravn.; — 4) die Hürde: ovčji s., Cig., Jan., Trub., Dalm., Kast., Notr.; der Stall: nočiti na staneh v planini, Glas.; = die Herde, Meg., Kast. (N. c.); eine Herde von 40 Schafen, Z.; — 5) tisti del obleke, ki trup pokriva: srajca mu je v stanu prekratka, otročja srajca ima dolg stan, Lašče- Levst. (Rok.); der Rumpf eines Hemdes, das Hemd ohne die Ärmel, Cig., C.; s. na zadrguljico, der Schnürleib, Žnid.; = tesni s., Bes.; — 6) der Zustand; v dobrem stanu ohraniti, Jan., nk.; postavljenje na poprejšnji s., die Wiedereinsetzung in den vorigen Stand, DZ.; s. premoženja, der Vermögensstand, Cig.; s. milosti božje, der Gnadenstand; v drugem stanu biti, schwanger sein; — v stanu biti, imstande sein ( germ.); kadar otrok v stan pride (stärker wird), pomaga delati, Lašče- Levst. (Rok.); — 7) der Stand; zakonski, vojaški, duhovski s., der Ehe-, Militär-, geistliche Stand; — biti od stanu, vom Adel sein, Mik.; — stanovi, die Stände (einst als Repräsentation eines Landes): kranjski stanovi; — 8) der Status: konkretalni s., der Concretalstatus, DZ.
  72. stanarína, f. das Quartiergeld, Levst. (Nauk), DZ., nk.
  73. stanarı̑nski, adj. s. razred, die Quartierzinsclasse, Levst. (Nauk).
  74. stānca, f. neka vrsta kitic, die Stanze, Cig. (T.); — it.
  75. staníca, f. 1) das Wohnzimmer, Mur., Cig., Jan., C.; idi v stanico! Ravn.- Valj. (Rad); sedeti v gorki stanici, Jurč.; stanice, die Wohnungsräumlichkeiten, Levst. (Nauk); — 2) die Zelle (im organischen Körper), Cig. (T.), C., Tuš. (B.), (stȃnica), Erj. (Som.); matična s., die Mutterzelle, Cig. (T.); = s. matica, Erj. (Som.); mlada s., die Tochterzelle, Erj. (Som.).
  76. staníčast, adj. zellenförmig, Jan. (H.).
  77. staníčav, adj. zellig, Jan. (H.).
  78. staníčən, -čna, adj. Zellen-: stanı̑čna kožica, die Zellenmembrane, Cig. (T.); stanično jedro, der Zellenkern, Cig. (T.).
  79. stanı̑čje, n. das Zellgewebe, Cig. (T.), Tuš. (B.); tvorilno s., das Cambium; živilno s., das Parenchym, lično s., das Prosenchym, Tuš. (B.).
  80. stanı̑čnica, f. die Zellenpflanze, Cig. (T.).
  81. staničnína, f. der Zellstoff, die Cellulose, Cig. (T.), C., Tuš. (B.), Erj. (Som.).
  82. staniōl, m. die Zinnfolie, das Stanniol, Cig. (T.).
  83. staníšče, n. 1) der Aufenthaltsort, der Wohnort, Mur.; — 2) das Quartier, die Wohnung, Mur., Cig., Jan., C., DZ., Nov.; dati samo s. (Naturalquartier), DZ.; na s. jemati koga, jemandem Unterstand geben, Levst. (Nauk); — das Standquartier, Cig. (T.); glavno s., das Hauptquartier, Jan.
  84. stániti, stȃnem, vb. pf. 1) hintreten, (stanoti) C.; — 2) werden, geschehen, C.; — 3) = nehati, aufhören: dež stane, C.; — 4) = vstati, vzhŠt.- Vest.
  85. stȃnje, n. 1) das Stehen; stanje in čakanje; s. zvezd, die Constellation, Cig. (T.); — 2) der Zustand, Jan., Z., nk.; železnica je v dobrem stanju, DZ.; začasno s., das Provisorium, DZ.; — 3) das Gebäude, das Wohngebäude, Mur., C., BlKr., jvzhŠt., ogr.- C.; das Wirtschaftsgebäude, Dol.
  86. stanjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad stanjiti, Z., Bes.
  87. stȃnjšati, -am, vb. pf. = iztanjšati, Cig.
  88. stanodajȃvəc, -vca, m. der Quartiergeber, Cig., DZkr.
  89. stanodȃvəc, -vca, m. der Quartiergeber, Cig., Jan., C., DZ.
  90. stánoga, f. = stonoga, Levst. (Zb. sp.), LjZv.
  91. stanótən, -tna, adj., Jan., Levst. (Zb. sp.), pogl. stanoviten.
  92. stanováłən, -łna, adj. wohnbar, Cig.; — Wohn-: stanovȃłna hiša, Zv.; stanovalno poslopje, das Wohngebäude, Levst. (Pril.).
  93. stanováti, -ȗjem, vb. impf. 1) die Wohnung, das Quartier haben, wohnen; sam, z drugimi s.; — hausen, Cig.; Od prvega tukaj Stanuje moj rod, Vod. (Pes.); — 2) beherbergen: s. koga, C., Npes.-Vraz.
  94. stanǫ́vən, -vna, adj. 1) Wohnungs-: stanǫ̑vnọ društvo, der Wohnungsverein, DZ.; — 2) sicher, gewiss: ta reč ni stanovna, Svet. (Rok.).
  95. stanovína, f. das Quartiergeld, Cig., C., Nov.; — der Miethzins, C.
  96. stanovíšče, n. 1) miza nima stanovišča, der Tisch hat keinen festen Stand, Goriš.; — 2) die Wohnung, der Aufenthaltsort, Levst. (Nauk); der Wohnsitz, DZkr.; — 3) der Standpunkt, der Gesichtspunkt, Jan., Cig. (T.); zdravniško s., Levst. (Pril.); ( hs.).
  97. stanovı̑t, adj. 1) beständig, beharrlich, Cig., Jan., Trub., Dalm., Jsvkr.; stationär, Cig. (T.); stanoviti dohodki, nachhaltige Rente, Levst. (Nauk); — 2) bestimmt, Dalm.- Cig., DZ.; zemlja ima stanovit tek, Cig.; stanovito, gewiss, ogr.- C.
  98. stanovítən, -tna, adj. standhaft, charakterfest; s. biti; — beständig, beharrlich, ausdauernd; — haltbar, stanovitno vino; stanovitna barva; — definitiv, bestimmt, festgesetzt, Cig., Jan.; stanovitna cena, plača, Cig., Jan.; stanovitni prazniki, unbewegliche Feiertage, Cig.; — sicher: stanovitne roke biti (pri streljanju), Zv.; — sicher, gewiss, Meg.; — träge ( phys.): eter je pač s., teže pa nima nobene, Žnid.
  99. stanovíti, -ím, vb. impf. festsetzen, statuieren, Cig. (T.); tehnični izrazi se stanove ob enem z vednostmi, Levst. (Zb. sp.); — stsl.
  100. stanovítnost, f. die Standhaftigkeit, die Beständigkeit, die Beharrlichkeit, die Ausdauer; — die Haltbarkeit; — das Beharrungsvermögen (der Körper), Zora.

   44.201 44.301 44.401 44.501 44.601 44.701 44.801 44.901 45.001 45.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA