Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (44.501-44.600)

  1. sprę́ganje, n. 1) das Zusammenspannen, Z.; — 2) das Conjugieren ( gramm.), nk.
  2. sprę́gati, -am, vb. impf. ad spreči; 1) zusammenspannen, Z.; — 2) conjugieren ( gramm.), Jan., nk.
  3. sprę̑gla, f. der Schmutzfleck, ogr.- Valj. (Rad).
  4. sprejẹmȃłnica, f. das Aufnahmsgebäude, DZ.
  5. sprejẹ̑mati, -am, vb. impf. ad sprejeti; aufnehmen, Mur., Cig., Jan., C., nk.; tajnik sprejema nove člane v društvo, nk.; novice z velikim veseljem s., nk.; nauke s., lernen, C.; — empfangen; goste, denarje s.; Me radi povsod imajo, Me oče, mat' sprejemajo, Npes.-K.; Vsi grejo sprejemat ga, Npes.-Schein.; — übernehmen, Jan.; s. (izprejemati) vojake na trden dopust dane, Levst. (Nauk).
  6. spreję́mən, -mna, adj. Aufnahms-: spreję̑mni list, der Aufnahmsschein, Cig.; — Empfangs-: sprejemna soba, das Empfangszimmer, nk.
  7. sprejemljìv, -íva, adj. 1) leutselig, C.; — 2) empfänglich, LjZv.
  8. sprejemljívost, f. die Empfänglichkeit, Jan., Levst. (Zb. sp.).
  9. spreję̑mnica, f. 1) der Aufnahmssaal, Zora; — 2) der Aufnahmsschein, Jan.; — 3) = prejemnica, der Empfangsschein, das Recepisse, DZ.
  10. spreję̑mščina, f. die Aufnahmstaxe, Nov., Let., DZkr.
  11. spreję́ti, sprẹ́jmem, vb. pf. aufnehmen: v društvo koga s.; v sveti raj me sprejmi! Kast.; kdor vas sprejme, mene sprejme, Ravn.; empfangen; gosta s.; — entgegennehmen, annehmen; povabilo, denar s., Cig., nk.; — übernehmen, Jan.; — praes. tudi: sprejmèm, Valj. (Rad), in sprejámem, C.; — prim. vzprejeti.
  12. sprẹ̑koma, adv. querüber, Cig.; — prim. izprekoma.
  13. sprelẹ̑p, -lẹ́pa, adj. = prelep; — prim. izprelep.
  14. sprẹ̑ma, f. 1) die Begleitung, Z.; das Geleit, Cig.; — 2) = sprava 2), C.
  15. sprẹ̑mba, f. die Begleitung, Cig.; policijska s., DZ.
  16. spremı̑rom, adv. immerfort, Npes.-Vraz.
  17. sprẹ́miti, -im, vb. pf. begleiten; s. koga od hiše do ceste; (izp-, Trub.- Mik.).
  18. sprẹmljáč, m. der Begleiter, C., Mik., Bes., (izp-) Levst. (Pril.).
  19. sprẹ̑mnica, f. 1) die Begleiterin, nk.; — 2) der Trabant ( astr.), C., Jes.; — 3) der Geleitbrief, das Begleitschreiben, Jan., DZ.; poštna s., die Postbegleitadresse, nk.
  20. sprepelẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Loderasche werden, C., Z.; ogenj sprepeli, C.
  21. sprę́sti, sprę́dem, vb. pf. zusammenspinnen.
  22. sprę́tən, -tna, adj. geschickt, tauglich, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Dol.; s. za delo, Št.; spretna roka, eine geläufige Hand, Jan. (H.).
  23. 1. sprẹ́ti se, sprèm se, vb. pf. 1) sich emporstemmen, sich erheben: s. se po koncu, C.; konj se je sprl, das Pferd ist wild geworden, Cig.; — sprt, steil, Jan., Čb.- M.; — sprt, spitzig (vom Winkel), Jan.; — 2) sich auflehnen: s. se zoper koga, Cig.; — sprt, feindselig: sprt do koga, Jan.; — ( nam. vzp-).
  24. 2. sprẹti se, sprèm se, vb. pf. sich zerzanken, sich zerwerfen, sich zertragen, in Zwist gerathen; s. se s kom; — prim. razpreti se.
  25. sprevod-, išči pod: izprevod-.
  26. sprẹ̑ž, m. die Nieswurz (helleborus), C., Erj. (Torb.); — hs.
  27. spŕhati, -pȓham, vb. pf. entflattern: v nižavo s., LjZv.; ( nam. vzp-).
  28. spŕhəł, -hla, adj. moderig, Z.
  29. sprhnẹ́lost, f. der Zustand der Vermoderung.
  30. sprhnẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern, verwesen; sprhnẹ̀ł les, vermodertes Holz, jvzhŠt.; — verwittern, Cig. (T.); sadra je pobelela in sprhnela, Erj. (Min.).
  31. 1. spŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. 1) auffliegen, Habd.- Mik.; — 2) ausbrechen ( v. Ausschlag): osepnice so že sprhnile, Gor.; ( nam. vzp-).
  32. spriča-, išči pod izpriča-.
  33. sprı̑čkati se, -am se, vb. pf. sich zertragen, BlKr.- Mik.; spričkali smo se bili, pa smo se zopet zdobrovoljili, BlKr.- M.
  34. spríčo, praep. c. gen. 1) in Gegenwart: s. odbora, Levst. (Nauk); — 2) wegen, Jsvkr., Nov., DZ.; s. grdega vremena, DZ.; spričo tebe grem iz hiše, Ip., Kras- Erj. (Torb.); — spričo tega, in Anbetracht dessen, Levst. (Nauk).
  35. sprı̑doma, adv. mit Nutzen, mit Erfolg, C.
  36. sprijèm, -ję́ma, m. ein feindlicher Zusammenstoß, Cig., Jan.
  37. sprijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad sprijeti; empfangen, willkommen heißen, Jan.; — s. se, einander begrüßen, M.; ( nam. vzpr-).
  38. sprijẹ̑mati se, -mam, -mljem se, vb. impf. ad sprijeti se; 1) sich gegenseitig erfassen: za roke se sprijemata, Npes.-K.; — sich feindlich angreifen; — 2) aneinander haften bleiben: vže se udi vkup sprijemajo, vže vstajajo oživljena trupla, Jap. (Prid.); — zusammenkleben: roke se od grozdnega soka sprijemajo, jvzhŠt.; oblaki se sprijemajo (verdichten sich), Cig.; — reč se ne sprijema, die Sache hat keinen Haft, Cig.; — 3) ineinander greifen, zueinander passen, C.
  39. spriję̑mba, f. der Empfang, C.; ( nam. vzp-).
  40. spriję́mən, -mna, adj. 1) = sprijemljiv, Z.; — 2) gerne helfend: s. človek, C.
  41. sprijemljìv, -íva, adj. klebrig, Z.
  42. sprijemljívost, f. die Klebrigkeit, Z.; — die Adhäsion, Cig., Jan.; die Adhäsionskraft, Cig. (T.).
  43. spriję́mnost, f. die Adhäsion, Cig. (T.), C., UčT., Sen. (Fiz.).
  44. spriję́ti, sprímem, vb. pf. empfangen, willkommen heißen, Jan.; Bog te (vas) sprimi! Gott grüße dich (euch)! Cig.; Oj Bog te sprimi, prisrčni moj! Str.; Lastovke, oj Bog vas sprimi! Greg.; ( nam. vzpr-).
  45. spriję́ti se, sprímem se, vb. pf. 1) einander fassen, packen; psi so se sprijeli; z bajoneti se s., mit dem Bajonett einander angreifen; s. se s kom, mit jemandem handgemein werden; — 2) aneinander haften oder kleben bleiben; dile so se sprijele; — voda se ne sprime z oljem, Z.; — oblaki se sprimejo, die Wolken verdichten sich, Cig.; — 3) to se sprime, das passt zueinander, Z.
  46. sprı̑mək, -mka, m. = labora, das Conglomerat, Cig. (T.); — ( pren.) čuden s. zastarelih in preperelih oblik, LjZv.; — die Breccie: labora je povsem podobna sprimku, samo da so v sprimku posamični kosovi robati, v labori pa obličasti, Erj. (Min.).
  47. spristáti se, sprístojim se, vb. impf. = pristati, sich ziemen, C.
  48. sprístən, -stna, adj. = pristojen, schicklich, M., Z., Rib.- Burg. (Rok.).
  49. sprǫ̑ga, f. die Weberspreize, Z., M.; = pl. sproge, kajk.- Valj. (Rad).
  50. sprōha, f. obrabljena in zglodana metla (od it. sprocco, Reisbündel), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  51. spròj, sprója, m. = sproga, das Spannholz (der Weber), V.-Cig.
  52. sprǫ̑je, f. pl. das Spannholz (der Weber), Cig.; — pogl. sproga.
  53. sprósta, adv. einfach, kurz: s. vse, Levst. (Nauk).
  54. 1. sprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf. emporstrecken: sprostrt, aufrecht, steif, schön gewachsen ( v. Menschen), C.; ( nam. vzp-).
  55. 2. sprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf., pogl. izprostreti.
  56. sprọ̑tən, -tna, adj. Gegen-, Mur.; sprotni podpis, die Contrasignierung, Jan.; — gegenseitig, Mur., Jan.; sprotna ljubezen, Mur.
  57. sprọ̑ti, I. adv. für jeden einzelnen Fall, jedesmal sogleich; s. plačujem; s. vse pozabiš; kar čmrli nabero, s. snedo; — sogleich, ohne Verzug: s. je skočil va-me, Levst. (M.); s. je poginil, Z.; — II. praep. c. dat. = proti, Mur., C.
  58. sprotíviti se, -ı̑vim se, vb. pf. sich auflehnen, Cig.; ( nam. vzp-).
  59. sprọ̑tje, adv. = sproti, jvzhŠt.; s. izpečavati kaj, Glas.
  60. sprǫ̑ž, m. das Losdrücken, der Abdruck ( z. B. an einem Geschosse, einer Uhr), C.; — prim. sprožiti.
  61. sprožı̑təv, -tve, f. das Losdrücken; — die Anregung, C., DZ., nk.
  62. sprǫ́žiti, -im, vb. pf. losgehen machen; puško s., das Gewehr losdrücken; uro s., die Uhr in Gang bringen; s. jezik, die Zunge lösen, Cig.; s. se, losgehen; puška se je sprožila; — ins Rollen bringen, in Bewegung bringen: kamen s., da teče navzdol, drevo s., če je kje obviselo, Svet. (Rok.); s. se, ins Rollen, in Bewegung kommen; — veranlassen, in Anregung bringen, Cig., Jan., C., DZ., nk.; beseda besedo sproži, ein Wort gibt das andere, Z.; vprašanje s., eine Frage aufwerfen, Cig. (T.); — ( nam. vzp-).
  63. sprožníca, f. 1) das Fangeisen mit einer Feder, Cig.; — das Springhäuschen zum Vogelfang, C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Gewehrhahn, C., Vod. (Izb. sp.).
  64. sprstenẹ́ti, -ím, vb. pf. zur Dammerde werden, in Humus verwandelt werden, vererden, Cig., Jan., M.; mnoge živali so v prsti strohnele ali sprstenele, Vrtov. (Km. k.); sprsteneli goveji gnoj, Cv.; — verwittern, Šol.; — vermodern, Cig.
  65. sprstenína, f. = sprstenele stvari, C.; die Dammerde, Cig., Nov.; lesna s., die Holzerde, Cig.; — das Verwitterungsproduct: ilovnina je neka sprstenina raznesena iz nekdanjih trdih kamenov, Vrtov. (Km. k.).
  66. sprtı̑ja, f. = razprtija, Cig., Jan.
  67. spȓva, adv. anfangs, nk.; — prim. izprva.
  68. spŕvẹnja, adv. = sprva, anfangs, Zilj.- Jarn. (Rok.), ZgD.
  69. spȓž, m. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Sovinjak pri Bolzetu ( Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. sprež.
  70. spržẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Staub werden, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  71. spŕžiti se, -im se, vb. pf. = (od suhote) v prah se zdrobiti, BlKr.
  72. spȗh, m. die Geschwulst, C.; — etwas Aufgetriebenes, C.; — der Aussatz, Cig.; — prim. spuhniti se.
  73. spuhlína, f. der Blasenausschlag, die Blatter, Jan., C., Z.; — prim. spuhniti se.
  74. spúhniti se, -pȗhnem se, vb. pf. Blasen bilden, Z.; — sich werfen ( v. Holz), Z.; spuhnjeno dno, Cig.; — zum Vorschein kommen (vom Ausschlage), Jan.; — ( fig.) spuhnjen, schwülstig, Jan.; — ( nam. vzp-).
  75. spuhováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad spuhniti se, Z.
  76. spúliti se, -im se, vb. pf. zu raufen anfangen: ob nedeljah se fantje radi spulijo, Gor.
  77. spúntati se, -am se, vb. pf. sich empören, rebellieren; s. se proti komu, zoper koga; — prim. punt.
  78. spȗrljiv, adj. = izbirljiv v jedi, heikelig, Goriška ok., Ip., Kras, Vreme- Erj. (Torb.); prim. špurati se.
  79. spustíti, -ím, vb. pf. 1) herab-, hinablassen, versenken; mrliča v jamo s.; — fällen ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); navpičnico s., eine Senkrechte fällen, Žnid.; — s. kaj od cene, einen Rabatt geben, Cig.; — s. glas, die Stimme fallen lassen, Cig.; — s. se, niederwärts fahren, sich herabbegeben: v vodnjak se s.; sich in den Brunnen lassen; v rudnik se s., in den Schacht fahren; po vrvi s. se s tretjega nadstropja; na kolena s. se; auf die Knie fallen; — 2) gehen, laufen, fliegen lassen: kozla v zelnik s. = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; psa s. na zajca; s. ladjo v morje; s. konju brzdo, dem Pferde die Zügel schießen lassen, Cig.; spuščen, locker gespannt, Guts.; s. puščico, den Pfeil abschießen; — fließen o. abfließen lassen: vodo na travnik s.; svojo vodo s., Urin ablassen, Cig.; kri s. komu, jemandem das Blut abzapfen; s. vino iz soda; — wachsen lassen: zrno gorčično spusti vejke velike, drevje spusti listje, kličice korenje spustijo v krilo zemlje, ogr.- Valj. (Rad); — s. jezo nad kom, den Zorn an jemandem auslassen; — s. se, sich in Bewegung setzen; počijte si malo tukaj pod drevesom, preden se dalje spustite, Ravn.- Valj. (Rad); s. se v tek, zu laufen anfangen; s. se za kom, jemandem nachstürzen; s. se v koga, gegen jemanden losfahren; velika riba spusti se proti Tobiju, Valj. (Rad); ne pusti svojega glasu pri nas slišati, da se nad te ne spuste srditi ljudje, Dalm.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; s. se v pogovor, sich in ein Gespräch einlassen; prevzetno se spustiti s kom v pravdo, Bas.; s. se v pajdaštvo s hudobnimi ljudmi, Ravn.- Valj. (Rad); — 3) pogl. izpustiti; — (kar stoji pod 2), deloma morebiti nam. vzp-).
  80. spustník, m. der Katheter, DZ.
  81. spúščanje, n. 1) das Herablassen, das Senken; die Einfahrt in die Grube, Cig.; — s. glasa, die Senkung der Stimme, Cig. (T.); — 2) das Loslassen; s. žrebcev, das Beschälen, DZ.; s. žarkov, die Radiation, Cig.
  82. spúščati, -am, vb. impf. ad spustiti; 1) hinablassen, les v jamo (rudnik) s., Cig.; mrliče v jamo s.; — fällen ( math.), Cig. (T.); — s. se, hinunterfahren, sinken; s. se v rudnik; noč se spušča na zemljo, Cig.; — senken: roki dvigati in s., Telov.; — 2) loslassen, freien Lauf lassen; kragulja za pticami s., Rog.- Valj. (Rad); žrebce s., beschälen, DZ., Levst. (Nauk); solnce žarke od sebe spušča, Rog.- Valj. (Rad); korenje s., wurzeln, Guts.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; — prim. spustiti.
  83. spȗžva, f. der Badeschwamm, DZ., kajk.- Valj. (Rad); navadna s., der gemeine Badeschwamm (spongia officinalis), Erj. (Ž.).
  84. srȃb, m. die Krätze (bolezen), Mur., Cig., Jan., Mik., kajk.- Valj. (Rad), Savinska dol.
  85. srabljìv, -íva, adj. krätzig, Meg., Mur., Cig., Jan.
  86. srabljı̑vəc, -vca, m. 1) der Krätzige, Mur., Cig., Jan.; — 2) eine Art bunter irdener Krug, C., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  87. srabljı̑vka, f. 1) die Krätzige, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Grindkraut, die Scabiose (scabiosa), Ravn.- C.
  88. srabljívost, f. die Krätzigkeit, Mur., Cig., Jan.
  89. srabọ̑ta, f. = srobot, Mik., Z.
  90. 2. sráčica, f. = srajca, Št.- Zora.
  91. sráčiti se, -im se, vb. impf. die Zunge wetzen: neukretno se obrezata in sračita, Levst. (Zb. sp.).
  92. srȃčji, adj. Elstern-; — sračja noga, der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig.; — sračja noga je tudi: das Kreuzgewölbe, V.-Cig.
  93. srága, f. 1) der Tropfen; ena sraga jutrove rose, Dalm.; deževne srage, die Regentropfen, Trub.; debele srage so padale, jvzhŠt.; sraga na juhi, das Fettauge, Cig., Litija- Štrek. (LjZv.); der Schweißtropfen, Št.- Mik.; srage, der Angstschweiß, V.-Cig.; smrtne srage, der Todesschweiß, Cig., Jan.; njegov pot pa je postal kakor krvave srage, Jap. (Sv. p.); — der Rest (einer Flüssigkeit), die Neige, Guts., Mur., Cig.; neko srago (vina) še imam, C.; — 2) der Schlagfluss, C.; od srage udarjen, Trub.; ( prim. kaplja).
  94. srájca, f. 1) das Hemd; oprana s., ein frisches Hemd; v sami srajci (biti, hoditi), mit dem bloßen Hemde bekleidet; mašna s., die Alba, navada je železna srajca, Npreg.; — 2) die Meilerdecke: kopi srajco dati, den Meiler mit Ästen bedecken, Cig.; — iz: srakica; prim. stsl. sraka = obleka, Mik. (Et.).
  95. srájčica, f. dem. srajca; 1) das Hemdchen; — 2) die Schafhaut beim menschlichen Fötus (amnion), C., Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) deveta s., die Siegwurz, der Kornschwertel (gladiolus communis), Cig., C., Trst. ( Glas.).
  96. srȃjčnik, m. 1) = rokavci, ošpetelj, ein kurzes Frauenhemd, Gor.; — 2) ein Hemd ohne Ärmel, Z., M.
  97. srȃkarski, adj. s. zvonec = srakarica, die Quakente, Cig.
  98. srákica, f. das Hemd, Alas., Mur., Jan., Mik., SlGor., Rez.- Baud.
  99. srákona, f. = srakonoga, vzhŠt.
  100. srakonǫ́ga, f. eine Art Gras, C.; der Himmelthau, Z.; die Kammhirse (panicum crus galli), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).

   44.001 44.101 44.201 44.301 44.401 44.501 44.601 44.701 44.801 44.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA