Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (44.301-44.400)

  1. 2. spihljáti, -ȃm, vb. pf. sanft zusammenwehen.
  2. spíkati, -pı̑kam, vb. pf. zerstechen, durchstechen, Krelj.
  3. spíkniti se, -pı̑knem se, vb. pf. žito se spikne, kadar se od prezrelosti povesi, Savinska dol.- C.
  4. spílja, f. ploščat kamen za igro, Volče- Erj. (Torb.); — prim. spljaka.
  5. spı̑nkati, -am, vb. impf. = 1. spenjati, zusammenheften, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  6. spirālən, -lna, adj. zavojit, Spiral-: spiralna črta, die Spirallinie, Cig. (T.).
  7. spírati, -pı̑ram, vb. impf. wegspülen, Cig.; abwaschen: dež gore spira, der Regen wäscht die Berge ab, Cig.; zemlja se spira od dežja, Fr.- C.
  8. spı̑rati se, -am se, vb. impf. ad spreti se; sich entzweien, Jan.
  9. spı̑rək, -rka, m. der Abwaschfetzen, Valj. (Rad).
  10. spirituāl, m. nadzornik v duhovniškem semenišču, der Spiritual.
  11. spìs, spísa, m. ein geschriebener Aufsatz, die Schrift, das schriftliche Werk, Cig., Jan., nk.; pravdni s., die Satzschrift, Cig.; sodnji spisi, die Gerichtsacten, Cig.; zbrani spisi, gesammelte Schriften, nk.
  12. spísati, -šem, vb. pf. zusammenschreiben, Mur., Cig.; iz raznih knjig s., compilieren, Cig. (T.); — schriftlich ausarbeiten, verfassen, Cig., Jan., nk.; Deseti brat, spisal J. Jurčič, der zehnte Bruder, von J. Jurčič; — verzeichnen (Bücher, Waren), specificieren, Cig.
  13. spı̑sək, -ska, m. dem. spis; 1) ein kleiner schriftlicher Aufsatz, Cig., Jan., nk.; — 2) das Register, die Liste, das Verzeichnis, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — spiski, die Aufzeichnungen, kajk.- Valj. (Rad).
  14. spískati, -skam, -ščem, vb. pf. durch Pfeifen zusammenbringen, zusammenpfeifen, Cig.
  15. spismenkováti, -ȗjem, vb. pf. zusammenbuchstabieren, Cig.
  16. spı̑snik, m. das Actenverzeichnis, Cig.
  17. spisǫ̑vnik, m. das Aufsatzheft, Jan.; — das Aufsatzbuch, nk.
  18. splah, m. plašč na splah, der Schultermantel, Z.; suknjo dejati na splahę̑, t. j. črez ramena, vzhŠt.
  19. splahetáti, -ȃm, vb. pf. aufflackern ( v. der Kerze), C.; ( nam. vzp-).
  20. 1. spláhniti, -plȃhnem, vb. pf. 1) mager machen: bolezen te je splahnila, C.; splahnjeno lice, ein eingefallenes Gesicht, C.; splahnjene in prstene jih zdaj h grobu spremljujemo, Ravn.; — otok mu je splahnilo, Polj.; — s. se, flach werden, einfallen (von einer Geschwulst), Mik.; — 2) flach werden, einfallen; otok je splahnil; balon je splahnil in padel, Vrt.; obraz mu je splahnil, sein Gesicht ist eingefallen, C.; nepokojno morje splahne (wird ruhig), C., Z.; — 3) verbleichen, verschießen ( v. der Farbe), Cig., C., Krelj.
  21. 2. spláhniti, -plȃhnem, vb. pf. = splakniti, Jan., Dol., jvzhŠt.
  22. splȃhnja, f. = ploha, C., Z.
  23. 1. splahováti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. splahniti; sich verflachen, einfallen, abnehmen ( z. B. von der Geschwulst), Cig.
  24. splȃjhati, -am, vb. pf. (eine Flüssigkeit in einem Gefäße) in schwankende Bewegung versetzen, Z.; ( nam. vzp-).
  25. splákati se, -kam, -čem se, vb. pf. zu weinen anfangen, Kast. (Rož.); Petrus je šel vunkaj in se je premilo splakal, Schönl.; ( nam. vzpl-).
  26. splákniti, -plȃknem, vb. pf. abspülen, abschwemmen: kako posodo s., Dict., Cig., Jan., Gor., Notr.; rudo s. (schlämmen), Cig.; — wegspülen: s. kaj s česa, Cig.; — prim. izplakniti.
  27. splakovȃnje, n. das Abspülen; s. zlata, die Goldwäsche, Cig.
  28. splakováti, -ȗjem, vb. impf. ad splakniti; abspülen, abschwemmen, Cig., Jan., M.; s. rudo, Erz schlämmen, Cig. (T.); — wegspülen, Cig.
  29. splȃntati, -am, vb. pf. abbüßen, bezahlen, C., M.; — s. se = izpokoriti se, vzhŠt.- Vest.
  30. splástati, -am, vb. pf. schichtweise übereinander legen: praprot morajo znašavci splastati, da se jim butara ne razsuje, Polj.; kadar seno na voz nakladajo, morajo je splastati, sicer se vogal rad utrga izpod žrdi, Polj.
  31. splastẹ́ti, -ím, vb. pf. sich legen und verfaulen: trava, žito pod snegom splasti, Nov.- C.; zelje je splastelo, vzhŠt.- Valj. (Vest.).
  32. splástiti, -im, vb. pf. = splastati, schichten, Z., Polj.; — (das Heu) in kleinen Haufen aufschichten: seno, ki še ni dosti suho, se zvečer splasti, t. j. v plaste dene, jvzhŠt.
  33. splášiti, -plȃšim, vb. pf. schrecken, scheu machen, aufscheuchen; konja s.; divjino s.; — s. se, erschrecken; scheu werden; konj se je splašil; s. se iz spanja; — ( nam. vzpl-).
  34. splatíščiti se, -ı̑ščim se, vb. pf. slive se splatiščijo (platišču podobne postanejo), kadar se usločijo in posuše, predno dozorijo, jvzhŠt.
  35. splatíti, -ím, vb. pf. 1) platt übereinander legen, platten, Cig.; — (Papierbögen) falzen, C.; — 2) = na plat stesati, C.; — 3) = razkrojiti: oreh s., (splátiti) Ljubušnje ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — s. se, sich schiefern, Cig.
  36. splàv, spláva, m. 1) der Wasserablass, der Durchlass, die Schleuse, Mur.- Cig., Jan., C.; — das Gerinne im Berg- und Mühlenbau, das Fluder, Jan., vzhŠt.; — 2) na splav, schnell: na s. teči, Slc.; na s. dirjati, im Galopp reiten, V.-Cig.; Na Dunaj pride v splav in skok, Npes.- Vod. (Pes.); — 3) was vom Wasser fortgeschwemmt o. angeschwemmt wird: der Schwimmbruch, V.-Cig., C.; velik del zemljišča je reka s svojim splavom pokrila, Nov.; — der Eisgang, Cig.; — 4) das Floß, Šol., C., nk.; ( hs.); — 5) die unzeitige Geburt, der Abortus; splav imeti, abortieren, Cig.; dete je šlo po splavu od nje, Lašče- Levst. (Rok.); — 6) = plavuta, die Flossfeder der Fische, Mur.- Cig.; (splav f. Jan.).
  37. splavár, -rja, m. der Floßknecht, Cig., LjZv.; — prim. splav 4).
  38. splávati, -plȃvam, vb. pf. entschwimmen, dahin schwimmen; na breg s., ans Ufer schwimmen, Cig.; ladja je splavala, das Schiff wurde flott, Cig.; moje upanje, veselje je po vodi splavalo (= ist in nichts zerronnen); — entschweben, Jan.; ( nam. vzp-).
  39. 1. splavíti, -ím, vb. pf. 1) dahinschwemmen, fortschwemmen, verflößen; les s., Cig.; splavljena drva, das Flößholz, Cig.; — 2) die unzeitige Leibesfrucht zur Welt bringen, abortieren, Cig., C., Ščav.; s. dete, Vod. (Bab.); — 3) = splakniti, abspülen: posodo s., C.; dež je polja splavil, der Regen hat die Felder abgeschwemmt, Cig.
  40. 2. splavíti, -ím, vb. pf. 1) zusammenflößen, Cig.; — 2) verschmelzen, legieren, Cig. (T.).
  41. 3. splavíti, -ím, vb. pf. in Fluss bringen: splavljeno zlato, das Gold im Flusse, Cig.; — splavljeno kolo, das in Gang gebrachte Rad, Gor.; ( nam. vzp-).
  42. splȃvščina, f. das Floßholz, Cig.
  43. spleháti, -ȃm, vb. pf. dünn machen, abnützen: splehano blago, Gor.; ( pren.) splehan človek, ein abgezehrter, schwächlicher Mensch, Z., C.; — prim. pleh, Blech.
  44. splẹ́snẹti, -nẹjem, vb. pf. = izplesneti, verschimmeln; kruh je splesnel; snopje oprhne ali splesneje, Levst. ( LjZv.).
  45. splésti, splétem, vb. pf. 1) zusammenflechten; tri bekove šibe s. v korobač; konju rep s.; — flechtend verfertigen, flechten; s. venec; kite si s.; mrežo s.; — strickend verfertigen, stricken: nogavice si s., Cig., nk.; — ersinnen, (izpl-) Cig.; ljudje so spleli, es geht das Gerede, Z.; — 2) s. dekleta, den Mädchen die Zöpfe flechten; s. se, sich die Zöpfe flechten; nisem še spletena.
  46. splèt, -plę́ta, m. das Geflecht, Z.; — die Verwickelung, C.
  47. splẹ́tanje, n. das Zusammenflechten; — das Flechten; s. las, das Flechten der Zöpfe.
  48. splẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad splesti; zusammenflechten, flechten; lase si s.; konju rep s.; — ( pren.) nekaj s., Cabalen machen, Cig.
  49. splę̑tək, -tka, m. das Geflochtene, Z.; = kita, C.
  50. spleteníca, f. 1) ein (geflochtener) Korb, Mur., Cig., Schönl.; dvanajst spletenic so bili napolnili, Jsvkr.; — der Wagenkorb, die Wagenflechte, Mur., Cig., C., M.; — 2) eine geflochtene Decke, eine Strohmatte, Dict.; — 3) ein verflochtener Wachsstock, C.; — 4) = kita, der Zopf, Z.; — 5) = spletenka 1), Z.
  51. spleteníčiti, -ı̑čim, vb. pf. zusammenpfuschen ( z. B. einen Aufsatz), Cig. (T.); nekoliko vrstic s., LjZv.; zusammenstümpern: na novo spleteničene besede, Levst. (Zb. sp.).
  52. spletę́nka, f. 1) die Kranzjungfer; — 2) das Geflecht, C.
  53. spletı̑čna, f. die Kammerjungfer, Jan.; cesarjeve hčere s., (-čina) Levst. (Zb. sp.).
  54. splę́titi, -im, vb. pf. zusammenfalten, C.; — prim. pleta.
  55. splòh, adv. allgemein; s. znan, allgemein bekannt; ta teden bodo sploh začeli trgati; — immer, gewöhnlich; sploh tako delajo, sie thun es immer so; = na sploh, Erj. (Izb. sp.); — überhaupt: ti sploh nimaš nič govoriti.
  56. splǫ̑hom, adv. zusammen, zugleich: vsi s., C.
  57. splȏskoma, adv. = splazoma, in Bausch und Bogen, Levst. (Nauk).
  58. splǫ̑ščenost, f. die Abplattung, Cig. (T.), Zora, Sen. (Fiz.).
  59. splǫ́ščiti, -plǫ̑ščim, vb. pf. abplatten, flach machen, Cig. (T.), Zora; s. se, flach werden, Cig., Žnid.; sploščen, abgeplattet, Cig., Žnid.
  60. splóšən, -šna, adj. allgemein; splošna navada; splošna izpoved, die Generalbeichte, Cig.; splošna podoba, ein Gemeinbild, Cig. (T.); — gemein, gewöhnlich, C., Z.
  61. splošíti, -ím, vb. impf. = univerzalizovati, verallgemeinern, Levst. (Zb. sp.).
  62. splȗnkati, -am, vb. pf. = splajhati, Z.; ( nam. vzp-).
  63. splúti, -plújem, -plóvem, vb. pf. fortschiffen, Vrt.; ( nam. vzp-).
  64. spo-, praef. I. nam. izpo-; (v nekaterih krajih sploh radi rabijo namesto "po-" zloženo predpono "spo-" t. j. "izpo-", po kateri se pomen glagolu pokrepi: spoginiti = poginiti, Mik. (V. Gr. IV. 331.)); — II. včasi je "spo-" nam. "vzpo-"; spočeti; — III. spo- = s + po-, prim. 2. s II.; spogledati se; — (išči besed s "spo-" se začenjajočih, katerih ni tukaj najti, pod "izpo-").
  65. spočẹ̑njati, -am, vb. impf. ad spočeti; 1) beginnen, unternehmen, Z.; — 2) empfangen, Cig., Jan.
  66. spočę́tək, -tka, m. 1) = početek, der Anfang, der Beginn, Mur.; — 2) die Leibesfrucht, der Embryo, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; zaprava spočetka, die Abtreibung der Leibesfrucht, DZ.
  67. spočę́ti, -čnèm, vb. pf. 1) = početi, Mur., Slom.; — 2) empfangen, schwanger werden, (največ v cerkvenem jeziku); ( nam. vzp-?; prim. nem. empfangen).
  68. spočę́tje, n. 1) = početje, M.; — 2) die Empfängnis; brezmadežno s., die unbefleckte Empfängnis; spočetjè, (-tję́) Cv.
  69. spočę́tnost, f. die Fähigkeit zu empfangen, ( v. Weibe), Cig., C.
  70. spočítati, -am, vb. impf., Mur., Jan., pogl. izpočitati.
  71. spòd, praep. c. gen. ( praef.), Mur., Cig., Jan. i. dr., pogl. izpod.
  72. spod-, išči pod: izpod-.
  73. spoder, adv. = spodaj, vzhŠt.- Valj. (Vest.), Npes.-Vraz.
  74. spōdij, m. das Beinschwarz, das Spodium, Cig. (T.).
  75. 1. spodíti, -ím, vb. pf. aufjagen: s. zver, Cig.; ( nam. vzp-).
  76. 2. spodíti, -ím, vb. pf. wegjagen; — prim. izpoditi.
  77. spodnjáča, f. der Weiberunterrock, vzhŠt.
  78. spọ̑dnjak, m. 1) der Unterländer, C.; — der Untermann, Guts.; — 2) = zdolec, der Morgenwind, der Westwind, C.; — 3) = podnjak, der untere Mühlstein, Jan., Šol., C.; — die untere Fensterleiste, ogr.- C.; — der Bodenreif, DZ.; — die untere Karte (im Spiel), Guts.- Cig.
  79. spọ̑dnjica, f. 1) der Weiberunterrock, Cig., LjZv., Bes.; — 2) pl. spodnjice, das Unterbeinkleid, die Unterhosen, Cig., Jan.
  80. spodòb, -dǫ́ba, m. was sich schickt, anständige Manieren: spodoba znal nesem, ogr.- C.
  81. spodǫ̑ba, f. 1) die Ähnlichkeit, Mur., kajk.- Valj. (Rad); — das Gleichnis, C.; — 2) die Gestalt, Mur., Valj. (Rad); — die Gesichtsbildung, Notr.- Levst. (Rok.); — 3) = spodob m.: po spodobi, wie es sich geziemt, Cig., C.; po vsi spodobi, ganz nach Gebür, Ravn.
  82. spodǫ́bən, -bna, adj. 1) = podoben, ähnlich, Mur., ogr.- Let.; — 2) anständig, geziemend; spodobno se vesti; spodobno je, es geziemt sich; — 3) fähig: s. za kaj, na kaj, s. česa, ogr.- C.; s. domanje pošteno hraniti, ogr.- C.
  83. spodǫ́biti se, -dǫ̑bim se, vb. impf. sich schicken, sich geziemen; spodobi se, es geziemt sich, es schickt sich; spodobi se ti, kakor zajcu boben, kakor svinji sedlo = es schickt sich für dich wie eine Faust aufs Auge, Cig.
  84. spodobováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich geziemen: ne spodobuje se, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  85. spodrę̑c, m., pogl. izpodbrec, Dol.
  86. spoglèd, -glę́da, m. der Wechselblick, Cig.; s. s krasno ženo, LjZv.
  87. spoglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. die Augen aufschlagen, Cig.; ( nam. vzpog-).
  88. spoglę́dati se, -glę̑dam se, vb. pf. sich gegenseitig anblicken; Zdaj Turki se spogledajo, Npes.-K.
  89. spoglę́dən, -dna, adj. ni spogledno, es ist nicht zum Ansehen, Svet. (Rok.).
  90. spogovoríti se, -ím se, vb. pf. sich ins Einverständnis setzen, Cig., Jan.
  91. spohǫ̑t, f. = spohota, Zv.
  92. spohótən, -tna, adj. = pohoten; lüstern, Jan.; s. na grozdje, BlKr.- M.; wollüstig, Cig., Jan.
  93. spohotníca, f. = pohotnica, ein lüsternes Weib, Z.; die Metze, Jan.
  94. spojȃłnik, m. die Nestwurz (neottia nidus avis), (ker to zelišče dajo živini, kadar se neče pojati), (-avnik) Erj. (Torb.).
  95. spǫ́jati, -am, vb. impf. ad 1. spoditi, aufscheuchen, Cig.; ( nam. vzp-).
  96. spojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad spojiti; zusammenfügen, verbinden, Jan., C.
  97. spọ̑jina, f. 1) das Band, Hip.; die Bindgerte, M.; s spojinami so plotni koli zvezani, Dol.; — 2) spojína, die Verbindung (= das Verbundene), Cig. (T.), C.; pos. die chemische Verbindung, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.); kovinske spojine, Metallverbindungen, Cig. (T.).
  98. spojíti, -ím, vb. pf. verbinden, vereinigen, Jan.; železne kose s. (= zvariti), C.; — löthen, Cig. (T.), C.; — amalgamieren, C.; — chemisch verbinden, Cig. (T.), C.; — s. se, sich fleischlich vermischen, V.-Cig.
  99. spọ̑jka, f. ein hölzernes Band, die Tischlerleiste, Pot.- Cig., C.; eine hölzerne Klammer, Cig., Jan., C.
  100. 1. spǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. verjagen; prim. izpokati.

   43.801 43.901 44.001 44.101 44.201 44.301 44.401 44.501 44.601 44.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA