Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (44.101-44.200)

  1. somọ́riti se, -ọ̑rim se, vb. impf. = somuriti se, finster blicken, vzhŠt.- C.
  2. sǫ́mrak, m. 1) das Zwielicht, das Halblicht, die Dämmerung, Cig., Jan., Cig. (T.), Svet. (Rok.); (somrak je, ko še nekaj manjka, da bi bil pravi mrak, Cv.); — 2) der Spuk, das Gespenst, der Poltergeist, C.; — 3) der Andorn (marrubium), C.; (sum-) Hip. (Orb.), Medv. (Rok.).
  3. sonje, n. = solnčnat kraj, Vod. (Izb. sp.); ( nam. solnje?).
  4. soobtǫ́ženəc, -nca, m. der Mitangeklagte, DZ.
  5. soǫ̑čba, f. die Confrontation, DZ.; — prim. soočiti.
  6. soočeváti, -ȗjem, vb. impf. ad soočiti, DZ.
  7. soočíti, -ím, vb. pf. confrontieren, C., DZ.; priče s., DZ.; — hs.
  8. soodnósən, -sna, adj. wechselbeziehlich, correlativ, Cig. (T.); s. biti, in gegenseitigem Zusammenhange stehen, DZ.; — rus.
  9. sookrivljeník, m. = soobdolženec, DZ.
  10. sọ̑p, m. 1) der Athemzug, Cig.; — der Athem, das Athmen, ogr.- C.; — 2) der Dunst, Nov.- C.; tak sop je v hlevu! jvzhŠt.; s sopom korenine od hudovine zdravijo protin, jvzhŠt.; — 3) das Luftloch, ogr.- C.
  11. sopȃr, m. der Dunst, Mur., Cig., Jan.; — die Schwüle, jvzhŠt.; die Hitze, Mik.
  12. sopȃra, f. der Dunst, Cig. (T.); vročina izpremeni močo v soparo, Zv.; ves se kadi od sopare, Zv.; Sopare le se shajajo In veli svet napajajo, Levst. (Zb. sp.); — = para, der Dampf, Cig. (T.), Levst. (Nauk), DZ., Vrt.
  13. sopȃrica, f. der Dunst, die Ausdünstung, Mur., M.; — die Schwüle, Cig., Jan., Nov.- C., jvzhŠt.
  14. sopȃšnik, m. gemeinschaftlicher Weideplatz, die Gemeindeweide, C., Nov.
  15. sópəc, -pca, m. der Instrumentbläser, Jan., Zora- C.
  16. sopẹ̑la, f. = piščal, C., Z.
  17. sopelica, f. das Hermelin, BlKr.- M., Z.
  18. sópən, -pna, adj. heftig athmend: Je breme vročega telesa V strasteh sopno ležalo, Levst. (Zb. sp.).
  19. sọ̑pər, adv. et praep. = zoper, Mur., Cig., Šol., Dict.- Mik., pod Nanosom, Kras- Erj. (Torb.); Bogu je s., s. Boga je, C.; tebi na soper, dir zum Trotz, Levst. (Rok.); kaj se s. ("supar") njemu stavi? Trub.; s. ("supar") našim sovražnikom, Krelj.
  20. sopèt, -ę́ta, m. der Wasserschwall: sopeti ("supeti") so prihiteli po jarkih, SlN.; veliki sopeti ("supeti") s sodrgo vred privro z bregov, Bes.; — prim. sopot 3).
  21. sọ̑pet, adv. = zopet, spet, Mur., Jan., Mik.
  22. sopílọ, n. 1) das Athmungswerkzeug, Cig., Jan.; — 2) die Mündung des Blasbalgs (die Diese), Cig.; — 3) das Blaseinstrument, Zv.; ( hs.).
  23. 1. sopíti, -ím, vb. impf. schwer athmen machen, den Athem beschweren: kašelj me hudo sopi, C., jvzhŠt.
  24. sopívəc, -vca, m. der Trinkgenosse, Cig., Zora.
  25. soplemę́nəc, -nca, m. = soplemenik, Zora.
  26. sọ̑pljaj, m. der Athemzug, Cig., C.; poslednji s., Cig.
  27. sǫ́plovnik, m. = oplen (iz: sooplenovnik), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  28. sópniti, sǫ̑pnem, vb. pf. einen Athemzug thun, Cig., Jan., Let.- C.; tief aufathmend etwas sagen: "vi verjamete to?" sopne ona, Jurč.
  29. sopodpìs, -písa, m. die Gegenzeichnung, Jan. (H.).
  30. soporȃba, f. die Mitbenützung, DZ.
  31. soporočevȃvəc, -vca, m. der Correferent, DZ.
  32. soporọ̑tnik, m. der Mitgeschworne, C., DZ.
  33. soposẹ̑st, f. der Mitbesitz, Cig., Jan.
  34. soposẹ̑stje, n. die Gemeinschaft des Besitzes, Cig.
  35. soposẹ̑stnica, f. die Mitbesitzerin, Cig., Jan., C., nk.
  36. soposẹ̑stnik, m. der Mitbesitzer, Cig., nk.
  37. sopòt, -óta, m. 1) = sopihanje, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Dampf vom kochenden Wasser, der Dunst, C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — 3) der Wasserfall, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); zastonj se oziraš po sopotih in slapovih, Zv.; tudi: sópot, gen. sópota a. sopóta, Svet. (Rok.).
  38. sopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit Geräusch hervorqualmen, C.; iz lokomotive sopota, nk.
  39. soprȃvdnik, m. der Streitgenosse, DZ.
  40. sopríča, f. der Mitzeuge, Cig.
  41. sọ̑prn, adj. = zopern, Mur., Cig., Jan., Str., Kras, pod Nanosom- Erj. (Torb.), Št.
  42. sọ̑prnik, m. = zoprnik, Mur., Cig., Navr. (Let.), Kras, pod Nanosom- Erj. (Torb.).
  43. sọ̑prnost, f. = zoprnost, Mur.
  44. sǫ́prog, -prǫ́ga, m. 1) der Gemahl, Jan., C., nk.; (po rus.); — 2) kdor svoje živinče z živinčetom svojega soseda vkup vprega, Zavrče ( vzhŠt.)- C.
  45. soprosı̑telj, m. der Mitbewerber, DZ.
  46. soptáti, -ȃm, vb. impf. schnauben: krutost s., Rache, Zorn schnauben, C.
  47. sopúha, f. der Dampf (eine Pferdekrankheit), DZ.
  48. sorávən, -vna, adj., Jan., pogl. vzporeden.
  49. sorȃvnik, m. der Parallelkreis, Cig.; pogl. vzporednik.
  50. sorę̑d, adv. um diese Zeit, C.
  51. soreję́nəc, -nca, m. der Mitzögling, C.
  52. sọ̑rnik, m. der Schlossnagel, der Spannagel (klin, ki gre skozi soro in veže zadnji del voza s prednjim delom), Cig., Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — nam. svornik.
  53. sorọ̑dnik, m. der Verwandte, Cig., Jan., nk.; sorodniki vzhodne, nizhodne vrste, Ascendenten, Descendenten, Cig. (T.).
  54. sorọ́dnost, f. die Verwandtschaft, Z., nk.; — die Wahlverwandtschaft ( chem.), Cig. (T.), C.
  55. sorodovı̑nski, adj. verwandtschaftlich, Cig.; navzgornja sorodovinska vrsta, die Ascendenz, Cig.
  56. sǫ̑rta, f. 1) die Sorte, die Art; vsake sorte ljudje, allerhand Leute: danes imate zverino ustreljeno od sorte (von jeder Gattung), Lašče- Levst. (Rok.); dobre sorte biti, von gutem Geschlecht sein, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) psovka: ti grda sorta ti! ( prim. bav. du geschlecht du nichtsnutziges!) Lašče- Levst. (Rok.).
  57. sǫ̑rtati, -am, vb. impf. nicht leiden können, anfeinden, C., Gor.; vsi jo sortajo, mačehini in prejšnje žene otroci se sortajo, prašiči se sortajo, Polj.; — = opravljati, obirati, C., Z.; hudo ga je sortal, Polj.; — prim. sorta.
  58. sǫ̑rtən, -tna, adj. 1) von verschiedener Qualität: sortno je platno, za katero je več predic prejo prelo, Polj.; — sortno blago = raznovrstno blago, da je moči izbrati, Dol.; — 2) geeignet: nisem sorten, da bi med gospodo šel, sortno je, es hat das entsprechende Aussehen, jvzhŠt.
  59. sǫ́ržən, -žna, adj. vom Mischkorn, C.; soržna moka, soržen kruh, Notr., jvzhŠt.
  60. sǫ́ržica, f. das Mischkorn ( bes. Roggen mit Weizen gemischt).
  61. sǫ̑ržnica, f. = moka iz soržice, C.
  62. sǫ̑ržnik, m. = kruh iz soržice, C.
  63. sọ̑sebən, -bna, adj. = poseben, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub. (Post.); sosebna (sus-) sorta, Dict.; soseben (sus-) dar božji, Dalm.; velika in sosebna (sus-) sreča, Jsvkr.; — sosebno = posebno (insbesondere, vorzüglich), Cig., Jan., Jurč., LjZv.
  64. sǫ́sẹd, -sẹ́da, m. der Nachbar; soseda sva si, wir zwei sind Nachbaren.
  65. sosẹ̑dkinja, f. = soseda, Zora, Valj. (Rad).
  66. sosẹ̑dnja, f. = zbor, možje zbrani v posvet, Vas Krn- Erj. (Torb.); — nekdaj pri benetskih Slovencih skupščina vseh gospodarjev ene občine, LjZv. 1884. 765.
  67. sosẹ̑dnji, adj. Nachbars-, nachbarlich, benachbart; sosednja zemlja, angrenzendes Land, Cig.; sosednji kmetje, Levst. (Močv.); lepo po sosednje, freundnachbarlich, Cig.
  68. sosən, -sna, m. = borovec (Kiefer), C.; (sasen) Rez.- SlN.
  69. sosẹ̑ska, f. 1) die Nachbarschaft, Mur., Cig., BlKr.; cela žlahta in soseska, Trub.; — der zu einer Filialkirche gehörige Theil einer Pfarre, Gor.; — 2) die Gemeinde, bes. eine kleinere Gemeinde, die Dorfgemeinde; — 3) die Berathung der zu einer Nachbarschaft gehörenden Nachbaren u. das damit verbundene Mahl, BlKr.; — 4) das nachbarliche Verhältnis, die Nachbarschaft: pravo sosesko držati, Jsvkr.; po lepi soseski ravnati s kom, Vod. (Izb. sp.); sosesko trditi, gute Nachbarschaft halten, Cig.; — nam. sosedska.
  70. sosẹ̑ščən, -ščna, adj. 1) nachbarlich, Cig.; — soseščna pot, der Vicinalweg, C.; — 2) Gemeinde-, Z.
  71. sosọ̑ł, -ı̑, f. das Doppelsalz, Cig. (T.), C., DZ.
  72. sosǫ̑štvọ, n. das Zugleichsein ( phil.), Cig. (T.); (po stsl.)
  73. sostǫ̑pje, n. die Syzygie (in der Metrik), Cig. (T.).
  74. sosvẹdòk, -ǫ́ka, m. der Mitzeuge, Jan. (H.).
  75. sosvojína, f. = solastnina, das Miteigenthum, DZ.
  76. sotən, -tna, adj. stark, Poh.- C., Z.
  77. sotǫ̑čnica, f. der Zwillingsstrom, Cig. (T.), Jes.
  78. součę́nka, f. die Mitschülerin, Z., nk.
  79. soȗdstvọ, n. die Mitgliedschaft, das Recht ein Mitglied zu sein, C.
  80. soupravı̑čenəc, -nca, m. der Mitberechtigte, Cig., DZ.
  81. sóva, f. die Nachteule; mala s., die mittlere Ohreule (strix otus), Cig.; = rogata s., die Horneule, Cig.; = mala uhasta s., Frey. (F.); — pegasta s., die Schleiereule (strix flammea), Cig., Jan., Frey. (F.), Erj. (Ž.); — rjava s., die Brandeule (strix stridula), Cig.; tudi: rumena skalna s., Frey. (F.); — grozna ali velika lesna s. = bubuj, sovjak, Frey. (F.); — tudi: sȏva, Valj. (Rad).
  82. sovárovanəc, -nca, m. der Schutzgenosse, Cig.
  83. sovȃruh, m. der Mitvormund, DZ.
  84. sovẹ̀t, -vẹ́ta, m. = svet, der Rath, Mur., Cig., Jan.; rudarski, cerkveni s., der Berg-, Kirchenrath, DZ.; — rus.
  85. sovẹ̑tnik, m. = 1. svetnik, DZ.; — prim. sovet.
  86. sovìč, -íča, m. das Eulchen, Z., Trub.
  87. sovír, -rja, m. 1) die Nachteule, C.; — 2) = čuk, das Käuzchen, Polj.
  88. sǫ́vji, adj. Eulen-; oči je imel sovje, LjZv.
  89. sovlȃst, -ı̑, f. = solast, das Miteigenthum, C., DZ.
  90. sovlọ̑žək, -žka, m. die Nebeneinlage, DZ.
  91. sovọ̑dən, -dni, f. der Zusammenfluss, Jan. (H.).
  92. sovǫ́dja, m. der Mitleiter, Bes., Zora; — der Mitfeldherr, C.; — der Conrector, Cig.
  93. sovọ̑dnica, f. = sotočnica, der Zwillingsstrom, Cig. (T.), Jes.
  94. sovọ̑dnje, f. pl. der Zusammenfluss, Ravn.- Cig.
  95. sovòj, -vója, m. 1) = grča, hrga, der Baumknorren, der Astknorren im Holz, vzhŠt.- C.; — 2) ( der Kien, Mur.- Cig., Jan.).
  96. sovojȃd, f. coll. 1) Baumknorren, C.; — 2) ( Kienholz, C.).
  97. sovoòk, -ǫ́ka, adj. eulenäugig, Zv.
  98. sovọ̑rnik, m. soseda, ki si vzajemno posojujeta živino v oranje, ta sta sovornika, Vreme- Erj. (Torb.).
  99. sovpádati, -pȃdam, vb. impf. zusammenfallen ( v. Linien), coincidieren, Cig. (T.), DZ.; — rus.
  100. sovrȃg, m. 1) = sovražnik, C., nk.; — s. biti komu, česa, rok. iz 15. stol.- Let.; — 2) der Mitteufel, Cig.

   43.601 43.701 43.801 43.901 44.001 44.101 44.201 44.301 44.401 44.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA