z (4.401-4.500)

4401. zdrkljìv, -íva, adj. 1) leicht ausgleitend: zdrkljiva noga, ein unsicherer Fuß, Zora; — 2) schlüpfrig, Cig.
4402. zdŕkniti, -dȓknem, vb. pf. dahingleiten, dahinrutschen, ausrutschen; z. po polzkem potu; — entgleiten: beseda ji zdrkne z jezika, Glas.
4403. zdrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdrkniti.
4404. zdŕmati, -dȓmam, -mljem, vb. pf. aufrütteln, Jan.
4405. zdròb, -drǫ́ba, m. 1) der Grieß, die Grütze: ajdov z., Cig., M.; — 2) pl. zdrobi, das Heugebrösel, M.
4406. zdrobíti, -ím, vb. pf. zerbröckeln, zersplittern, zermalmen; z. steklo, kruh, kost; v prah z. kaj; — z. se, in kleine Stücke, Bröckchen, Splitter zerfallen; kamen se je zdrobil pod kolesom; na tisoč koscev se z.
4407. zdrobížiti, -ı̑žim, vb. pf. = zdrobiti, C.
4408. zdrobnẹ́ti, -ím, vb. pf. gering werden, Cig.
4409. zdrobtíniti, -ı̑nim, vb. pf. verkrümeln, zerbröseln, Cig.
4410. zdrǫ̑zgalica, f. die Maische, Cig. (T.), C., Vrtov. (Km. k.).
4411. zdrǫ̑zgaličən, -čna, adj. Maisch-, Cig.
4412. zdrozganína, f. der Pantsch, Cig.
4413. zdrǫ̑zgati, -am, vb. pf. zusammenquetschen, maischen, Cig.; z. sadje, jagode, Vrtov. (Km. k., Vin.).
4414. zdrpáliti, -ȃlim, vb. pf. abwetzen, Cig.; zdrpaljena obleka, SlN., Gor.
4415. zdŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. hingleiten, ausgleiten.
4416. zdrúčiti, -drȗčim, vb. pf. = zdruzgniti, C.
4417. zdrȗčkati, -am, vb. pf. = zdruzgati, jvzhŠt.
4418. zdrúščiti, -drȗščim, vb. pf. zerquetschen, zermalmen, Levst. ( LjZv.).
4419. zdrȗzgati, -am, vb. pf. = zdrozgati, zerquetschen, Dol.
4420. zdrúzgniti, -drȗzgnem, vb. pf. quetschend zerdrücken, M., Z.
4421. zdrúziti, -drȗzim, vb. pf. = zdruzgniti, Dol.
4422. zdrúzniti, -drȗznem, vb. pf. = zdruzgniti, zerdrücken, durch einen Druck zerquetschen, Mur., Cig., Jan., Mik., Npes.-Vraz, Zora, Bes., Nov., Št.; z. zrelo sadje, Vrtov. (Km. k.): kamen z., da iz njega voda teče, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.).
4423. zdrúžati, -am, vb. impf. = združevati; občine z. (zusammenlegen), Levst. (Nauk).
4424. združávati, -am, vb. impf. = združevati; podobčine so se združavale v veliko občino, Levst. (Nauk).
4425. zdrȗžba, 1) f. die Vereinigung, die Association, Cig., Jan.; die Fusion, Cig. (T.); die Union, Jan., Navr. (Let.); tri združbe (drei Körperschaften) volijo može v poslansko zbornico, Levst. (Nauk); — 2) m. der Brautführer oder der Führer der Kranzjungfer, vzhŠt.- C.; mladenič naprosi dva svojih najboljših prijateljev, da bi mu bila združbi, to je, strežnika na dan poročevanja, Mursko polje- Pjk. (Črt.).
4426. zdrȗžək, -žka, m. die Vereinigung, C.; — die Versammlung, V.-Cig., C.
4427. zdrúžən, -žna, adj. eig. was sich vereinigen lässt: združno z glavnim podjetjem, vereint mit der Hauptunternehmung, DZ.
4428. zdrȗženəc, -nca, m. der Associierte, Cig.; der Parteigenosse, Cig.; der Bundesgenosse, Cig. (T.), Vod. (Pes.).
4429. zdrúženje, n. die Vereinigung.
4430. zdrȗženka, f. die Zusammenrückung ( gramm.), Let.
4431. zdrȗženost, f. z. pomisli, die Ideenassociation (als Eigenthümlichkeit der Vorstellungen), Cig. (T.).
4432. združevalíšče, n. der Vereinigungspunkt, Žnid.
4433. združevȃnje, n. das Vereinigen; z. pomisli, die Ideenassociation (das Aneinanderreihen derselben), Cig. (T.).
4434. združeváti, -ȗjem, vb. impf. ad združiti.
4435. združíłən, -łna, adj. conjunctiv ( phil.), Cig. (T.).
4436. združı̑təv, -tve, f. die Vereinigung, Jan.
4437. zdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. vereinigen; vso vojsko z. na enem mestu; z združenimi močmi; združen biti s čim, sich an etwas knüpfen, Cig.; z. se, sich vereinigen; — telesno se z., sich begatten, Cig., C.
4438. združljìv, -íva, adj. conjunctiv ( phil.), Cig. (T.).
4439. združljívost, f. z. pomisli, die Ideenassociaton (als Neigung der Ideen, sich zu vergesellschaften), Cig. (T.).
4440. zdrȗžnica, f. die Innung, Cig., Jan.
4441. zdrúžnost, f. die Cohärenz, Cig.; z. pomisli, die Ideenassociaton (als Fähigkeit der Ideen, vergesellt zu werden), Cig. (T.); — med sabo so v združnosti, sie bilden einen Concretalstatus, DZ.; — die Geselligkeit: tako je zopet združnost in zloščina prišla v mesto, Jurč.
4442. zdrvenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Holz werden, Cig.
4443. zdŕzati, -dȓzam, -žem, vb. pf. zerschaben, zerkratzen, C.
4444. zdŕzati se, -zam se, vb. impf. ad zdrzniti se, Cig.; — prim. zdrizati se.
4445. zdŕzən, -zna, adj. = drzen, tollkühn, vermessen, Jan.; zdrzno vprašati, Jsvkr.; tapfer, ogr.- C.
4446. zdŕzniti, -dȓznem, vb. pf. ermuthigen, C.; — z. se, sich erdreisten, Jan.; — ( nam. vzd-?).
4447. zdŕzniti se, -dȓznem se, vb. pf. erschaudern, erbeben, Meg., Dict., Cig., Jan., Str., Zv., C., Dol.; Konj se zdrzne, v stran zahrska, Levst. (Zb. sp.); zdrznila se je od strahu, Zv.
4448. zdržȃnje, n. 1) die Aufrechthaltung, Cig.; die Erhaltung; — 2) die Befolgung, die Erfüllung, ogr.- Mik.; — 3) die Enthaltung, Cig.; — ( nam. vzd-).
4449. zdŕžati, -ím, vb. pf. 1) erhalten, Mur.; nicht zugrunde gehen lassen: mene zdržiš zavoljo pobožnosti moje, ogr.- Valj. (Rad); — aushalten: glas z., Cig.; — behaupten: z. pravdo, ogr.- Valj. (Rad); — 2) erfüllen, befolgen: zapoved z., ogr.- Mik.; videl bom, jeli zdržite, kar ste obljubili, ogr.- Valj. (Rad); — 3) z. se, sich enthalten; z. se česa; ne morem se z., da bi ne omenil, ich kann mich nicht enthalten zu erwähnen; — ( nam. vzd-).
4450. zdržávanje, n. 1) = zdrževanje; — 2) die Befolgung, ogr.- Valj. (Rad).
4451. zdržávati, -am, vb. impf. 1) = zdrževati; — 2) befolgen, ogr.- Mik.
4452. zdȓžema, adv. zusammenhängend, ununterbrochen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov., nk., Dol.; z. tekoč kos ceste, eine zusammenhängende Strecke, Levst. (Cest.); hiše stoje z. v vasi, Glas.; z. napajati, continuierlich bewässern, Levst. (Močv.); z. v šolo hoditi, regelmäßig die Schule besuchen, Levst. (Nauk); tujci so z. hodili k njim, Cv.
4453. 1. zdŕžən, -žna, adj. stetig, Cig. (T.); — nachhaltig, Jan. (H.).
4454. 2. zdŕžən, -žna, adj. enthaltsam, zurückhaltend, mäßig, Cig., Jan., M.; — ( nam. vzd-).
4455. zdrževȃnje, n. die Aufrechterhaltung; die Erhaltung, die Verpflegung.
4456. zdrževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zdržati; 1) aufrecht erhalten; — aushalten, versorgen; — 2) z. se, sich enthalten; — 3) (po nem.) z. se, sich irgendwo aufhalten, Mur., Jan.; — ( nam. vzd-).
4457. zdrževȃvəc, -vca, m. der Erhalter, der Versorger, Cig.
4458. zdrževȃvka, f. die Erhalterin, die Versorgerin, Cig.
4459. zdržljìv, -íva, adj. enthaltsam, Mur., Cig., Jan.; — ( nam. vzd-).
4460. zdržljívost, f. die Enthaltsamkeit, Mur., Cig., Jan.; — ( nam. vzd-).
4461. zdŕžnost, f. die Enthaltsamkeit, Cig., Jan., Nov.
4462. zdȗha, f., pogl. izduha.
4463. zdúhəł, -hla, adj. dumpfig (von Mehl, Kastanien); C.; pogl. zaduhel, zatohel.
4464. zdúhniti, -dȗhnem, vb. pf. dumpfig werden (o moki), C.; = prim. zatohniti.
4465. zduhnjȃva, f. die Anbrüchigkeit, C.
4466. zdumíti, -ím, vb. pf. = zdramiti, zum Bewusstsein bringen, Z., Lašče- Levst. (Rok.); — nam. vzdumiti.
4467. zdúšən, -šna, adj. gewissenhaft, C.; zdušno odgajati, LjZv., Navr. (Let.); — hs.
4468. zdȗška, f. der Zug (beim Trinken), Cig.; na eno zduško izpiti, vzhŠt.- C.
4469. zdúšnost, f. die Gewissenhaftigkeit, Navr. (Kop. sp.).
4470. zdúti, -dújem, vb. pf. aufdunsen machen, aufschwellen lassen: z. slive v sušilnici, Danj. (Posv. p.); z. se, aufdunsen: testo se zduje, C.
4471. zdvȃjati, -am, vb. impf. ad zdvojiti, C.
4472. zdvę́čiti, -im, vb. pf. 1) zerkauen, Jan.; — 2) zerknüllen, Kr.
4473. zdvìg, -dvíga, m. = vzdig, der Hub, Cig.
4474. zdvigáč, m. = vzdigač, der Hebezapfen, Cig.
4475. zdvígati, -dvı̑gam, vb. impf. = vzdigati, Cig.
4476. zdvı̑gljaj, m. = vzdigljaj, der Hub, der Zug in der Lotterie, Cig.
4477. zdvígniti, -dvı̑gnem, vb. pf. = vzdigniti, Cig.
4478. zdvigováti, -ȗjem, vb. impf. = vzdigovati, Krelj.
4479. zdvojénje, n. die Verzweiflung, kajk.- Valj. (Rad), nk.
4480. zdvojíti, -ím, vb. pf. verzweifeln, Meg., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), Guts. (Res.), nk.; dvojimo, ali ne zdvojimo, ogr. ( Mik.).
4481. zə̀, praep. = z (s): ze vsem, C.
4482. zę́ba, f. der Fink; der Buch- oder Edelfink (fringilla caelebs), Erj. (Z.).
4483. zę́bər, -bra, m. neka trava, C., Notr.; — prim. zebrat.
4484. zę́bica, f. dem. zeba, Jan.
4485. zę̑bji, adj. Finken-, Jan. (H.).
4486. zę̑bkast, adj. kernschälig: z. les, ki se cepi in kala, kadar se suši, jvzhŠt.
4487. 1. zébra, f. = zob pri kolesih in strojih, der Radzahn, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
4488. 2. zēbra, f. das Zebra (equus zebra), Erj. (Z.).
4489. zę́brat, m. der Hohlzahn (galeopsis tetrahit), Poh.- Erj. (Torb.).
4490. zę́brna, n. pl. das Zahnfleisch, Ip.- Erj. (Torb.); (zebrne, f. pl., Kras- Mik.; = zebrni, f. pl., Kras- Cig.).
4491. zę́brot, m. = zebrat, C.
4492. zę́bsti, zę́be, vb. impf. frieren: zebe me, es friert mich, es ist mir kalt; v roke, v noge me zebe.
4493. zēbu, m. grbavi vol, der Zebu.
4494. zę̑c, m. = zajec, Mur., Jan., Mik., Rez.- Valj. (Rad), Gor., Celovška ok.
4495. zę̑čič, m. dem. zec, Rez.- Valj. (Rad).
4496. zedı̑mba, f. die Einigung, C., DZ.
4497. zediníšče, n. der Vereinigungspunkt, Cig. (T.).
4498. zedíniti, -ı̑nim, vb. pf. zu einem Einzigen machen, vereinen, Cig., Jan., nk.; v eno piknjo z., concentrieren, Cig. (T.); vereinigen; vse vojake v eno vojsko z., Cig.; — einig machen, einigen, Cig., Jan., nk.; z. se, sich einigen, Cig., Jan., nk.
4499. zedínjati, -am, vb. impf. ad zediniti, nk.
4500. zedínjavəc, -vca, m. der Vereiniger, Cig.

   3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani