Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (43.601-43.700)

  1. slẹpetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) blinzeln, schlecht sehen, C.; — 2) slepeče n. pr. nad močvirjem o vročini (es zittert die Luft), C.
  2. slẹ̑pež, m. slepež je, die Rebenaugen beginnen sich zu entwickeln, jvzhŠt.
  3. slẹpíca, f. 1) die Blinde, Cig.; — 2) die Ofenkachel, Cig., Bes., DZ., Št.- Valj. (Rad), BlKr.; — 3) eine Art Brett, Blc.-C.; das Fournierbrett, Z.; — 4) die Blendlaterne, Jan., Bes.; — 5) die Nieswurz (helleborus), C., Nov., Cv., DSv.; zelena s. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), C.
  4. slẹpìč, -íča, m. 1) = slepar, Pliskavica (Kras); — 2) die Blindschleiche (anguis fragilis), Mur., C., Erj. (Ž.), Dalm., Rez.- Valj. (Rad), Št.; — 3) das noch schlummernde Gewächsauge ( bes. an der Rebe), Vrtov. (Vin.); — 4) der Wurmfortsatz des Dickdarms, Erj. (Som.).
  5. slẹpílọ, n. das Blendwerk, das Trugbild, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.- C., Vrt., Koborid- Erj. (Torb.); — vzdušno ali zračno s., die Luftspiegelung, Cig. (T.), Žnid., Nov.
  6. slẹpíti, -ím, vb. impf. blenden, Cig., Jan., Cig. (T.); sneg je tako bel, da oči slepí, Dalm.; — verblenden, bethören, täuschen; norska ljubezen te zdaj slepi, da ne vidiš, Jap. (Prid.); Si videl čislati le to med nami, Kar um slepi z gol'fijami, lažami, Preš.; schwindeln, Sand in die Augen streuen: kaj tu slepiš? Ig (Dol.), Tolm.
  7. slẹpìv, -íva, adj. trügerisch, Z.
  8. slẹpívost, f. das Trügerische (als Eigenschaft), Z., Blc.-C.
  9. slẹpljìv, -íva, adj. blendend, Mur.; — trügerisch, Mur.; slepljivi svet, Levst. (Zb. sp.).
  10. slẹporı̑vəc, -vca, m. sleporivci, Blindwühler (caecilia), Erj. (Z.).
  11. slẹpóta, f. die Blindheit; črna s., der schwarze Star, Cig., Jan., C., Erj. (Som.), DZ.; = jasna s., Z., Strp.; bela s., der weiße Star, Žnid.; siva s., der Krystallstar, Cig.; der graue Star, Strp.; kurja s., die Nachtblindheit, Z.; mesečna s., die Mondblindheit (eine Pferdekrankheit), DZ.
  12. slepótən, -tna, adj. blödsichtig, Z.; — blind ( fig.), Jan.; slepotno, blindlings, Z.
  13. slẹpovǫ́ž, m. die Blindschleiche, Mur., Cig., C., Danj.- Mik., vzhŠt.
  14. slẹpúr, -rja, m. 1) der Blödsichtige, der Blinde, Hip.- C.; — 2) = slepič 2), die Blindschleiche, Valj. (Rad); — 3) ein schwach brennendes Licht, Jarn., Cig., C.; — eine Kerze aus schwarzem Unschlitt, V.-Cig.
  15. slẹpútati, -am, vb. impf. herumtasten (wie ein Blinder), Z.
  16. slíčnost, f. 1) die Ähnlichkeit, C., nk.; — 2) die Conformität, Jan.; — die Congruenz, Cig., Jan.
  17. slı̑k, m. = rima, der Reim, Cig. (T.), Zora.
  18. slíka, f. das Abbild, das Bild, Cig., Jan., nk.; das Gemälde, Jan., nk.; s. iz (vsakdanjega) življenja, das Genrebild, Cig. (T.); — ( pren.) das Bild (eine Schilderung), nk.; — hs.
  19. slikáriti, -ȃrim, vb. impf. Gemälde verfertigen, malen, Z., C.
  20. slikȃrstvọ, n. die Malerkunst, die Malerei, Cig. (T.), nk.; s. iz življenja, die Genremalerei, Cig. (T.).
  21. slína, f. der Speichel; lišaj s teščo slino pomaži, pa ozdravi, Levst. (Rok.); nav. pl. sline; sline požirati; sline se mu cedijo iz ust, der Speichel rinnt ihm aus dem Munde; sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach etwas, = sline cedim po čem; sline komu delati, jemandem den Mund nach etwas wässerig machen, Cig.
  22. slı̑nar, -rja, m. 1) = slinec 2), Zora; — 2) gozdni s., die Waldschnecke (limax empiricorum), poljski s., die Acker-Nacktschnecke (limax agrestis), Erj. (Ž.).
  23. slı̑narica, f. die Schaum-Cicade oder Schaum-Zirpe (aphrophora spumaria), Jan., Erj. (Ž.).
  24. slínast, adj. speichelicht, Mur.; — slinasta cesta, eine schlüpfrige Straße, Z.; — mit Speichel belegt oder beschmutzt, begeifert, Cig., M.
  25. slínav, adj. voll Speichel, mit Speichel belegt, geiferig; — schlüpfrig, Mur.; schlatzig: slinava steza, C.
  26. slínavəc, -vca, m. 1) = slinav deček, der Geiferbart, Cig.; = der Rotzbube, Fr.- C.; — 2) die Schnecke, Guts.
  27. slínavica, f. (žleza) s., die Speicheldrüse, Cig. (T.).
  28. slíniti, slı̑nim, vb. impf. 1) mit Speichel befeuchten, Mur.; angeifern, Cig.; — 2) s. se, geifern, Mur., Cig.; — schlüpfrig sein (o potu), C.; — s. se okoli koga, sich bei jemandem einzuschmeicheln suchen, scherwenzeln; s. se komu, pred kom.
  29. slínjav, adj. = slinav, Z.
  30. slı̑nkati, -am, vb. impf. = izbirljiv biti v hrani (zlasti o živini), Podkrnci- Erj. (Torb.).
  31. slípav, adj. klebrig, Z.
  32. slípavka, f. 1) das Klebekraut, das Labkraut (galium aparine), M., Kr.- Valj. (Rad); (slipovka), Cig., C.; — 2) = majhen, slaboten človek, der Knirps, Litija, (slipovka) Štrek., LjZv.
  33. slíšati, slı̑šim, vb. impf. 1) hören; težko s., ne s. dobro, harthörig sein; tenko s., dünne Ohren haben, Cig.; na levo uho ne slišim dobro; slišiš? heda! hörst du? napak s., falsch hören; na svoja ušesa s., mit eigenen Ohren hören; s. mašo, die Messe hören, Burg.; — s. sovo, žrjave; (tudi z gen.: razumnih ljudi sem slišal, ich habe es von verständigen Leuten gehört, Levst. [Zb. sp.]); s. koga govoriti, žvižgati, jemanden reden, singen hören; kar Vi pravite, je lepo s. (klingt schön), V.-Cig.; pri vratih ga ni bilo nič s., beim Thor konnte man ihn gar nicht vernehmen; nič ni bilo s., es war kein Laut zu vernehmen; mnogo je s. o tatvinah, man hört viel von Diebereien; ni še bilo s., da bi bil prišel, es verlautete noch nichts von seiner Ankunft; s. je, da —, es heißt, dass —; nič prida ni s. o njem, man hört nichts Gutes von ihm; dober glas se sliši v deveto vas; od sosednjih fara se sliši zvonjenje; sliši se, man hört, es geht das Gerücht, Cig., Jan.; — 2) ( gehören, [ germ.]).
  34. slı̑v, slíva, adj. zwetschkenblau, Mur., Cig.; bläulich, Mik.
  35. slíva, f. die Pflaume, bes. die Kriechenpflaume (prunus insititia), na zapadu; = češplja, die Zwetschke, der Zwetschkenbaum (prunus domestica), na vzhodu; cesarska s., die Kaiserpflaume, damaščanska s., die Damascenerpflaume, Cig., Tuš. (R.); rumena s., die Wachspflaume, Cig.; — divja ali pasja s., der Schlehdorn (prunus spinosa), C.
  36. slívast, adj. zwetschkenblau, Cig., C.; bläulich, Dict.
  37. slı̑vəc, -vca, m. eine Art große Zwetschke, vzhŠt.- C.
  38. slivík, m. = slivnik, Erj. (Izb. sp.).
  39. slı̑vje, n. coll. eine Pflaumenpflanzung.
  40. slı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. kleinlaut weinen, schluchzen, C., Vest.; = v bolesti milo ječati, Valj. (Rad).
  41. slı̑vnica, f. 1) der Zwetschkendörrofen, Mur., vzhŠt.- C., Danj. (Posv. p.); — 2) die Schlüsselblume (primula), C.
  42. slı̑vnjak, m. 1) der Pflaumengarten, Cig., Jan., C.; — 2) das Pflaumenmus, jvzhŠt.
  43. slívov, adj. aus Pflaumen, Pflaumen-, Zwetschken-; slivov močnik, das Zwetschkenmus, Mur.; slivov les.
  44. slívovəc, -vca, m. 1) der Zwetschkenbrantwein, Cig., Jan., Gor.; — 2) = slivovnik, das Zwetschkenmus, Mur.; — 3) der Schlehdornstrauch, SlGor.- C.
  45. slívovica, f. der Zwetschkenbrantwein, Mur., Cig., Jan., DZ.
  46. slívovina, f. 1) das Pflaumenholz, Cig., Jan.; — 2) slivovína, das Prunin, Cig.
  47. slívovka, f. 1) der Zwetschkenbrantwein, Dol., jvzhŠt.; — 2) der Zwetschkenschwamm, Mur., C., Kr.- Valj. (Rad).
  48. slívovnik, m. das Zwetschkenmus, Mur.; — der Zwetschkenkuchen, Cig., Jan.
  49. slóba, f. skrčeno iz: sloboda (= svoboda): slobǫ̑ ("slobou") vzeti, Abschied nehmen, vzhŠt., Levst. (Nauk), ogr.- Valj. (Rad), Mik.; ( nav. slovo vzeti).
  50. slobǫ̑d, f. die Erlaubnis, C.; — der Abschied: s. dati, vzeti, ogr.- C.; s. dati grehom, ogr.- C.
  51. slobóda, f. = svoboda, die Freiheit, Jan., M.; — der Abschied: slobodo vzeti, C., ogr.- Valj. (Rad).
  52. slobódən, -dna, adj. = svoboden, frei, Meg., Jan.; s. gospod, Meg.; slobodna mesta, Dalm.; prost ino s. postati, Dalm.; slobodno živeti, kakor se vsakemu dobro zdi, Dalm.; po svoji slobodni volji, Dalm.; s. česa, frei von einer Sache, C.; frei vom Grundzins, Cig.; — ledig, unverheiratet, Krelj; — slobodno je, slobodno, es ist erlaubt, Trub.- Mik., Mur., C., M., vzhŠt.; ali si smem kruha urezati? — slobodno! Mur.; slobodno, ungehindert, frei: na svoji glavi lase slobodno pustiti rasti, Dalm.; Tebi rečem slobodno, dir darf ich es sagen, Danj. (Posv. p.).
  53. slobodúh, m. der Freigeist ( zaničlj.), Cig., C.
  54. slobọ̑st, f. die Zuversicht, Trub.- Mik., C.
  55. slobǫ̑ščina, f. die Freiheit; v sloboščini (slobodščini) živeti, Krelj; vi ste na sloboščino pozvani, ogr.- Valj. (Rad); dežela večne sloboščine, Škrb.
  56. sločı̑łnica, f. = naprava za sločenje ( n. pr. vil), C.
  57. sločílọ, n. 1) = naprava za sločenje kake stvari ( n. pr. vil), C.; die Reifbeuge (der Böttcher), C.; — 2) die Krümmung ( z. B. der Reife), C.
  58. slǫ́čiti, -im, vb. impf. krumm biegen, krümmen, Cig.; vile s., Z.; s. hrbtišče, den Rücken krümmen, SlN.; — s. se, sich krümmen, C.
  59. slòg, slǫ́ga, m. 1) das Ackerbeet, Habd.- Mik., Mur., Fr., SlGor., ogr.- C.; slog je večji od ogona, ima več ko šest brazd, Št.- C.; — 2) der Stil, Jan., Cig. (T.), M., nk.; arabski, gotski s., Cig. (T.); (po drugih slov. jezikih).
  60. slogoslǫ̑vje, n. die Stilistik, Zv.
  61. 1. slòj, slója, m. 1) die Kothpfütze an der Straße, C.; — 2) das Flötz, das Lager: sloji soli, oglja, Cig. (T.); s. železnih rud, Zora; die Schichte: zračni, vzdušni sloji, die Luftschichten, Cig. (T.), Žnid.; — sloji, die Bevölkerungsschichten, nk.: (po drugih slov. jez.).
  62. slojevı̑t, adj. flötzig: slojevito gorovje, das Flötzgebirge, Cig. (T.).
  63. slǫ̑k, slǫ́ka, adj. 1) krumm; sloko drevo; kravji rogovi so sloki, ogr.- Valj. (Rad); ausgeschweift; sloko, die Abnahme des Schiffes am Vorder- und Hintertheil nach unten zu, die Sogbrüstung, V.-Cig.; — 2) = suh, hager, mager, Mur., vzhŠt.- C.; sloka živina, sloka baba, vzhŠt.; — sloki zlati, Danj. (Posv. p.).
  64. slǫ́ka, f. die Waldschnepfe (scolopax rusticola), Habd.- Mik., Notr.- Frey. (F.), Erj. (Ž.), vzhŠt.- C.
  65. slokȃn, m. ein magerer Mensch, vzhŠt.- C.
  66. slǫ̑kast, adj. 1) gekrümmt, bogenförmig, Cig., Jan., Žnid.; slokasto in zveriženo, C.; — 2) schlank, mager, hager, Jan., Nov.- C., UčT.; slokasta krava, Str.; s. konj, engbäuchiges Pferd, Cig.
  67. slǫ́kniti se, slǫ̑knem se, vb. pf. sich schlank machen (durch Einziehen des Bauches), M., Z.; sich einziehen, Jan.
  68. slokobę́dər, -dra, adj. dünnschenkelig: Slokobedri moj župan, Levst. (Zb. sp.).
  69. slǫ̑mba, f. 1) die Baumstütze, Gor.; — 2) pl. slombe = prislonjena vrata, Glas.
  70. 2. slòn, slóna, m. der Elephant, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Erj. (Ž.) i. dr.; morski s., neka vrsta tjulenjev: der Rüsseldrache, der See-Elephant, Cig., Erj. (Ž.); — po drugih slov. jez.
  71. slóniti, slǫ́nim, vb. impf. lehnen machen, anlehnen, Mur.; — ( fig.) stützen: svoje upanje na tebe slonim, ogr.- C.; s. se na koga, auf jemanden vertrauen, ogr.- C.
  72. slonják, m. das Pult, ZgD.
  73. slonovína, f. das Elephantenfleisch, Z.; die Elephantenhaut, Z., DZ.
  74. slǫ̑p, m. die Säule, Jan., Nov.- C.; vodni s., die Wassersäule, DZ.; — nam. stolp; prim. češ. sloup.
  75. slǫ̑pəc, -pca, m. dem. slop; die Columne, die Spalte ( z. B. auf der Seite eines Zeitungsblattes), Jan.; die Rubrik, Jan.
  76. slota, f. regnerisches Wetter, Regen mit Schnee, Rez.- C.
  77. slotati, -am, vb. impf. stürmen und regnen, Rez.- C.; (tudi: slutati, C.).
  78. slotav, adj. regnerisch, Rez.- C.
  79. slòv, slóva, m. 1) der Ruf, Mur.- Cig., Jan., Met., Rog.- Valj. (Rad); velik s. gre za njim, man rühmt ihm vieles nach, Dol.- Cig.; po Dolenjskem se je razširil slov, LjZv.; — 2) der Vulgarname: hiša ima slov: pri Matevžu, Litija; — tudi: slǫ̑v, Valj. (Rad).
  80. slovárščak, m. der Lexikograph, (-šček) Jan., Levst. (Zb. sp.).
  81. slovę́čina, f. die Berühmtheit, der Ruhm, Podkrnci- Erj. (Torb.); vsa ta slovečina raka ni pokvarila, Erj. (Izb. sp.).
  82. slovẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. 1) slovenisieren, C., nk.; — 2) ins Slovenische übersetzen, Cig., Jan., nk.
  83. slọ̑ves, m. 1) die Feierlichkeit, Mur., Mik. (Et.); (slovez, Ravn.); — 2) der gute Ruf, der Ruhm, Mur., Jan., C.; sloves se je od njega razširjal, Ravn.; dobrega slovesa, gut beleumundet, Levst. (Cest.); — 3) s slovesom, mit Verlaub, mit Respect zu melden, Meg., Dict., Cig., Jan., M., C.; s slovesom govoriti, Trub.; oni človek je kakor (s slovesom) svinja, Bas.; sloves reči, povedati = s slovesom, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — ( prim. slovo in sloba).
  84. slovę́sən, -sna, adj. 1) feierlich, Mur., Cig., Jan.; slovesna prisega, s slovesnim glasom, slovesno obljubiti, obhajati kaj, nk.; — slovesna dela, ruhmvolle Thaten, Ravn.; (slọ̑vesən, Mur.); — 2) Abschieds-: slovesni list, Jan.; — 3) slọ̑vesno = s slovesom, mit Verlaub zu melden, Mur., C.; to mi je, slovesno, nekdo ukazal, M.
  85. slovẹ́ti, -ím, vb. impf. in einem Rufe stehen: slabo s., in schlechtem Rufe stehen, Ravn.; kranjska dežela je nekdaj slovela za bogato, LjZv.; — nav. rühmlich bekannt sein, berühmt sein; šampanjsko vino slovi po vsem svetu; njegovo ime bo slovelo vekomaj; — sloveč, berühmt; sloveče ime; (slovǫ́č, Štrek.).
  86. slovı̑t, adj. berühmt, Jan., Nov., ZgD.- C.; sloviti Romulus, Jsvkr.; slovita abecedarska vojska, Navr. (Kop. sp.); glorreich, Blc.-C.; vielbekannt: bila je slovita, zlasti po Gorenjskem, zadruga rokovnjačev, Jurč.
  87. slovíti, -ím, vb. impf. s. koga, jemandem den Abschied geben, Gor.; = iz službe poditi: kjer je služil, povsod so ga slovili, Polj.; slovili jih bomo, wir werden ihnen (die Wohnung) kündigen, Ljub.; — s. se, Abschied nehmen, sich verabschieden, Cig., Jan., C., Zora; s. se pri kom, sich bei jemandem beurlauben, Cig.
  88. slovọ̑, -ę́sa, n. 1) der Abschied; s. vzeti, jemati od koga, česa, Abschied nehmen; priti po s., kommen, um Abschied zu nehmen; s. dati komu, jemandem den Abschied geben, ihn aus dem Dienste entlassen; na tri dni ima s., er hat drei Tage Urlaub, Mur.; brez slovesa oditi, Cig.; odpuščen s slovesom, verabschiedet, DZ.; s. dati grehu, die Sünde lassen; (ogr. Slovencem v tem pomenu rabi: sloba: slobo vzeti; prim. sloba); — 2) slóvọ, gen. slóva, das Wort, Jan., kajk.- Valj. (Rad); — der Buchstabe, Alas., ogr.- C.
  89. slǫ̑vstəvce, n. dem. slovstvo; eine kleine Literatur, Levst. (Zb. sp.), nk.
  90. slučȃj, m. ein zufälliges Ereignis, Jan., Nov.- C., nk.; — der Fall, Cig. (T.), nk.; na s., eventuell, Cig. (T.); — der Zufall, nk.; — hs.
  91. slučȃjən, -jna, adj. zufällig, accidental, Cig. (T.), Z., nk.
  92. slučȃjnost, f. die Zufälligkeit, die Casualität, Cig. (T.), nk.; — die Eventualität, Jan. (H.).
  93. 2. slúga, f. die Nacktschnecke (limax cinereoniger), Cerkno- Erj. (Torb.); — prim. sluz.
  94. slúginja, f. die Bedienerin, die Magd, die Zofe, C.
  95. slȗh, m. 1) das Gehör, der Gehörsinn; tenek s. imeti, ein feines Gehör haben, Cig., Fr.- C., nk.; težkega sluha biti, harthörig sein, Cig.; — 2) das Hören: na prvi sluh se vam morda čudno zdi, Cv.; besedo po sluhu zapisati (nach dem Gehör), Slom.- C.; — 3) das Gerücht: ni sluha ne duha od njega; es ist von ihm gar nichts zu hören, er ist verschollen; — 4) = osluh, senec, die Schläfe, vzhŠt.- C.; na sluhe hukati otroku, Pjk. (Črt.).
  96. sluhoslǫ̑vje, n. = zvokoslovje, die Akustik, Cig., Jan.
  97. sluhovòd, -vǫ́da, m. der Gehörgang, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
  98. slúka, f. = sloka, Jan., Mik., (sljuka) Erj. (Z.).
  99. slušálọ, n. das Hörrohr, der Hörtrichter, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), Zora.
  100. slušȃtelj, m. der Zuhörer, Cig. (T.); der Hörer (an einer Universität), nk.; (po drugih slov. jezikih).

   43.101 43.201 43.301 43.401 43.501 43.601 43.701 43.801 43.901 44.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA