Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (43.501-43.600)

  1. sladkotȓžəc, -žca, m. der Süßwarenhändler, ZgD.
  2. sladljìv, adj. süßlich: ( fig.) sladljivo koga vabiti (mit süßen Worten), ZgD.
  3. slȃdnica, f. die Malzkammer, Cig., Jan.
  4. slȃdnik, m. 1) ein genäschiger Mensch, Z., Pohl.- Valj. (Rad); — 2) = sladnjak, Cig.
  5. sladnína, f. die Malzsteuer, Cig., Jan.
  6. sladnják, m. der Malzkasten, Cig., Jan.
  7. sládnost, f. die Lust, die Wollust, Mur., Cig., Jan.; čast in sladnost, drugega niso poznali, Ravn.- Valj. (Rad); v sladnostih greha, Škrinj.- Valj. (Rad).
  8. sladodrǫ̑žnica, f. das Süßmaischhefengefäß, DZ.
  9. sladomèr, -mę́ra, m. das Saccharometer, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  10. sladǫ̑r, -rja, m. = sladkor, cuker, Cig. (T.), C., Erj. (Som.), Sen. (Fiz.), nk.
  11. sladǫ̑rnica, f. = cukrenica, die Zuckerbüchse, Jan.
  12. sládost, f. = sladkost, Z., Levst. (Zb. sp.).
  13. sladotlačı̑łnica, f. das Malztretgefäß, DZ.
  14. sladoùst, -ústa, m. kdor sladko govori, die Zuckerlippe, Zv.
  15. sladǫ́vən, -vna, adj. 1) Malz-: sladǫ̑vni beljak, das Malzeiweiß, Cig. (T.); — 2) süßlich ( fig.): sladovno idealstvo, Levst. (Zb. sp.).
  16. sladovíca, f. lipa s. (die süßblütige Linde?): Klen se bo oženil, Lipo sladovico Bo si vzel za ženo, Npes. ( Št.).
  17. sladǫ̑vnica, f. die Malzbrühe, DZ.
  18. sladǫ̑vnik, m. die Malztenne, DZ.
  19. slȃga, f. die Zusammensetzung, kajk.- Valj. (Rad).
  20. slȃj, m. 1) der Geschmack, Mur., Jan., Valj. (Rad), Gor.; s. kruha in vina, Burg.; vino prijetnega duha in slaja, Vrtov. (Vin.); — der Beigeschmack, Jan.; — 2) klejev s., der Leimzucker, oljni slaj, das Olsüß (Glycerin), Cig. (T.).
  21. slȃjati, -am, vb. impf. süßen, Z.; s. se, süß werden: sad se slaja, Danj. (Posv. p.).
  22. slajína, f. etwas Süßes, süße Dinge, Z.
  23. slajšȃva, f. die Würze, Jan.
  24. slȃk, m. 1) = stranica pri lesi, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); (iz: svlak); — 2) slaki, Windlinge (convolvulaceae), Tuš. (R.); njivski s., die Ackerwinde (convolvulus arvensis), Tuš. (R.); — veliki s., die Zaunwinde (convolvulus sepium), Josch; = plotni s., Cig.; bodeči s., die Stechwinde, die Sassaparille (smilax aspera), Cig., Medv. (Rok.); šmarni s., die Gundelrebe (glechoma hederacea), Jan., Z., Josch.
  25. slȃkar, -rja, m. das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  26. sláma, f. das Stroh; pšenična, ržena, ovsena s.; prazno slamo mlatiti, leeres Stroh dreschen; slamo imeti v glavi, ein leeres Gehirn haben; v slamo se vdreti, ins Wochenbett kommen, Z.; v slami ležati, im Wochenbett sein, Pjk. (Črt.); bodi slama ali seno, da je le polno črevo, Npreg.- Erj. (Torb.); slama se pri ognju vname = Gelegenheit macht Diebe, Npreg.- Cig.; s slamo ogenj pokriti = eine vergebliche Arbeit thun, Z.; — kumova s. = rimska cesta, die Milchstraße, Valj. ( Glas. 1867. 221.).
  27. slamína, f. 1) das Strohwerk, C.; — 2) allerlei Stroh, besonders schlechteres Stroh ( z. B. zur Streu), vzhŠt., ogr.- C.
  28. slȃmnica, f. 1) der Bettstrohsack, Mur., Cig., Jan., DZ., Štrek., Dol., Notr.; — 2) der aus Stroh geflochtene Brotbackkorb, Cig., Jan., ZgD., Zilj.- Jarn. (Rok.), Gor., Savinska dol.; — 3) die Strohblume, die Immortelle (helichryson), Cv.
  29. slamnjáča, f. 1) = slamnica 1), der Strohsack, Cig., Jan.; — 2) der Strohkorb, Mur., Danj.- Mik., Vraz- Pjk., SlGor.
  30. slȃmnjak, m. 1) = slamnik, der Strohhut, Mur., Zilj.- Jarn. (Rok.), Št.; — 2) = slamnica 1), der Strohsack, Jan.
  31. slámovka, f. die Strohdecke, Jan., DZ.
  32. slȃn, slána, adj. salzig, gesalzen, Salz-; slana voda, die Salzlake; slano jezero, der Salzsee; — slane cene, hohe Preise; — slana beseda, eine sarkastische Bemerkung, Zv.
  33. slána, f. der Reif; bila je huda slana; slana je padla: slana je vse cvetje poparila; suha s., der Blachfrost, Cig.; medena s., der Mehlthau, Erj. (Z.).
  34. slanamúrja, f. die Salzbrühe, der Pökel, Dict., V.-Cig., Jan.; — po it. salamoja (Salzlake); pogl. razsol.
  35. slánəc, -nca, m. die Salzsole, h. t.- Cig. (T.).
  36. slaníca, f. 1) das Salzwasser, die Salzsole, Mur., Cig., Jan., DZ., Vrt., Jes.; samodelska s., künstliche Sole, Erj. (Min.); — 2) der Trog mit Salzwasser ( z. B. für Schafe), C.; — die Salzlecke (für das Wild): šel je po slanicah gledat v goro, Kres, Zv.; — 3) die Salzquelle, Jes.; — 4) das Salzkraut (salsola), Z.
  37. slaník, m. 1) der Pökelhäring, Cig., Jan., nk.; der Häring (clupea harengus), Erj. (Ž.); — 2) das Salzbergwerk, die Salzgrube, Cig. (T.); — 3) die Salzquelle, Navr. (Let.).
  38. slanína, f. der Speck, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., nk., vzhŠt.
  39. slanı̑njak, m. kraj, kjer je slanina shranjena, kajk.- Valj. (Rad); — der Speckbehälter, Z.
  40. slȃnj, m. = legnar, der Wagenbaum, C., vzhŠt.
  41. slanjúga, f. ein faules Frauezimmer, C.; — prim. sloneti.
  42. slanjúžiti, -ȗžim, vb. impf. faulenzen, C.
  43. slankámen, m. = kamena sol, das Steinsalz, Erj. (Min.).
  44. slȃnkast, adj. salzicht, V.-Cig.; — bittersalzig, C.
  45. slanomúrən, -rna, adj. Pökel-, eingepökelt: slanomurna riba, Vod. (Izb. sp.).
  46. slanọ̑st, f. die Salzigkeit, Cig., Jan., Krelj; Kadar pak sol slanost zgubi, s čim se bo solilo? Dalm.
  47. slanóta, f. der salzige Geschmack, die Salzigkeit, Jan.; ako sol slanoto izgubi, s čim se bo solilo? Krelj.
  48. slȃp, slȃpa, slapȗ, m. 1) der Wasserfall, die Cascade, der Katarakt, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Preš., Jes., nk.; kakor iz strašnih slapov hrumi izpod neba voda, Ravn.- Valj. (Rad); — slapovi, das Gefälle bei der Mühle, Jan.; slapi, der Wasserschuss im Bache, C.; — 2) der Schwall, V.-Cig., Jan.; der Wellensturz, Cig.; die Woge, Cig., Jan., Mik., C., kajk.- Valj. (Rad); slapovi ladjico topijo, ogr.- C.; — 3) das Gewitter, der Sturm, C., ogr.- Valj. (Rad); blisk in slap človeka lahko ubije, ogr.- Mik.; — 4) = hlap: das Lüftchen, der Hauch, Jan., C.; der Dunst, Jan., Mik.; žganja slap ("svap") se v kaplje izpremeni, Pirc.
  49. slápati, -am, vb. impf. 1) fluten, Z.; — 2) ausdünsten, Z.
  50. slapẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) herabfließen, Z.; — 2) hervordringen: muzga slapi ("svapi") (iz ranic po mladikah), Pirc.
  51. slapník, m. der Seetaucher: veliki s., der schwarzhalsige Seetaucher (colymbus glacialis), Frey. (F.); severni s., der Polartaucher (colymbus septentrionalis), Erj. (Z.).
  52. slȃst, -ı̑, f. 1) der Wohlgeschmack ( z. B. einer Speise), C.; ta jed ima slast, nima slasti, Levst. (Zb. sp.); — der Geschmack, Cig., Jan., Cig. (T.); s. imeti po čem, Cig.; — 2) die empfundene Süßigkeit, süßer Genuss, das Vergnügen, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; jedli in pili so v slast, LjZv.; v slast mi je kaj, es schmeckt mir etwas, C., nk.; v slast mi gre, Kr.; v slast mu gre večerja, Zv.; v slast poslušati, mit Vergnügen anhören, Vrt.; v slast počivati pod drevesom, LjZv.; — 3) die Lust, die Wollust, Mur., V.-Cig., Št.- C.; v slasteh živeti, Z.: slast pa strežba grdim željam, Ravn.; telesna, poltena, mesena s., die Sinnenlust, Cig., Jan.
  53. slástən, -stna, adj. 1) wohlschmeckend, köstlich, delicat, Cig., Jan., C.; slasten košček, ein Leckerbissen, Cig.; slastne jedi, delicate Speisen, Z.; slasten kruh, schmackhaftes Brot, Savinska dol.; — 2) Lust empfindend: slastno, mit Lust, konj se slastno pase, Z.; — 3) gelüstlich, lüstern, Cig.; slastno živeti, schwelgerisch leben, Z.
  54. slastíca, f. der Leckerbissen, LjZv.
  55. slastı̑čarica, f. = žena, ki slastice pripravlja, LjZv.
  56. slaščı̑čarica, f. die Zuckerbäckerin, Cig.
  57. slaščičárnica, f. die Zuckerbäckerei (als Locale), Jan. (H.).
  58. slaščı̑čarstvọ, n. das Zuckerbäckergewerbe, Jan. (H.).
  59. slȃtinski, adj. zum Säuerling, zum Sauerbrunn gehörig, Z., Št.
  60. sláva, f. der Ruhm; bojna slava, der Kriegsruhm; — die Herrlichkeit: božja slava; — die Verherrlichung: Bogu slavo dajati, Gott preisen; slava Bogu! Gott sei gepriesen! slava! hoch! v slavo rojstnega dneva, zur Feier des Geburtstages, Cig.; — der Prunk, das Gepränge, Alas., Cig.; bila je velika slava, Z.
  61. slávəc, -vca, m. die Nachtigall (lusciola luscinia); veliki s., der Sprosser (lusciola philomena), Erj. (Ž.); gozdni s., die Waldnachtigall, ponočni s., die Aunachtigall, Levst. (Nauk).
  62. slávən, -vna, adj. 1) berühmt, ruhmvoll, glorreich; slavni junaki, slavna smrt; slavni predniki; — 2) prunkvoll, herrlich, feierlich, Pracht-, Cig., Jan.; slavni obhod, der Prunkaufzug, Cig.; slavno v roko seči, feierlich den Handschlag geben, Levst. (Nauk).
  63. slavìč, -íča, m. die Nachtigall, Guts., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Trst. (Let.), Danj.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  64. slavílọ, n. die Auszeichnung (die jemandem zutheil wird), Jan.
  65. slávina, f. das Geburts- o. Namensfest: dati komu kaj za slavino, Goriš.; sosedje imajo navado, da hodijo drug k drugemu na slavino, Erj. (Izb. sp.); (slavna) Pliskavica (Kras), GBrda ("slabna") Tolm.
  66. slavīst, m. kdor se peča s slovanskim jezikoslovjem, der Slavist.
  67. slavīstika, f. slovansko jezikoslovje, die Slavistik.
  68. slavı̑t, adj. ruhmvoll, rühmlich, Jan., Zora.
  69. slavítən, -tna, adj. ruhmvoll, berühmt, Mik., Vrtov. (Vin.), Slom.; s. letavec, Levst. (Zb. sp.).
  70. slȃvje, n. die Feierlichkeit, nk.; veliko slavje slaviti, Z.; s slavjem koga pokopati, SlN.; — der Triumph, Jan.
  71. slavnorǫ́dən, -dna, adj. von berühmter Herkunft: slavnorodni vitezi, Glas.
  72. slavodȃtka, f. das Loblied, die Hymne, Kos., Levst. (Zb. sp.).
  73. slę̑č, m. das Alpenröschen (rhododendron hirsutum), za Krnom- Erj. (Torb.), Nov.
  74. slę́čati, -ím, vb. impf. hocken, lümmeln, lehnen, Z., Gor.; toliko da še oči odpira, pa le še sleči tam pri kvartah, Polj.; sleči pri njem in mu v usta gleda, Polj.; sloneti in slečati, Gor.
  75. slẹ́či, slẹ́čem, vb. pf. ausziehen; suknjo s.; kožo s., die Haut abziehen; entkleiden; otroka s.; s. koga do nagega, jemanden nackt ausziehen; s. se, sich entkleiden; — = izleviti se: rak se je slekel, Z.; — ( fig.) s. koga, jemanden um sein Geld bringen, ausziehen ( z. B. beim Spiel); s. koga česa, jemanden um etwas bringen, Levst. (Zb. sp.).
  76. slečǫ̑n, m. der Hocker, der Faulpelz, Gor.
  77. 1. slẹ̑d, slẹ̑da, slẹdȗ, m. die Spur; zajčji, lisičji, pasji s.; s. najti, dobiti, auf die Fährte kommen; brez sledu, spurlos; ni mu bilo ne sledu ne glasu, Glas.; — kaki reči po sledu iti, einer Sache nachforschen, Ravn.; — vsak s. (jeden Schritt) moram sam storiti, C.
  78. 2. slę̑d, m. = slanik, der Häring (clupea harengus), Cig., Jan., DZ., Erj. (Ž.); — po drugih slov. jez.; starošved. sild, Mik. (Et.).
  79. 1. slẹdár, -rja, m. der Spürhund, Z., ogr.- C.
  80. slẹ̑dba, f. 1) das Aufspüren, Cig.; — 2) die Nachfolge, Z.; s. za dvorom, die Hoffolge, Cig.; — 3) der Anhang, C.
  81. slẹdína, f. die Spur, C., Z.
  82. slẹdíti, -ím, vb. impf. der Spur nachgehen, ausspüren; pes zajca sledi; zajca s. in na medveda zadeti = bei einem unrecht ankommen, Cig.; ako grem nazaj, ga ne sledim, Dalm.; tatu s., LjZv.; rudo s., schürfen, Cig. (T.); s. hudodelstvo, einem Verbrechen nachforschen, Levst. (Nauk); — s. za kom, jemandem nachgehen, Cig.; — (po nem.) s. komu, jemandem nachgehen, Jan.; darauffolgen, Cig., Jan., nk.; sledeč = naslednji, folgend, Cig., Jan., nk.; — iz tega sledi, daraus folgt, Jan., nk.
  83. slẹ̑dnji, adj. 1) jeder, jedweder, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., M., C., Trub., Dalm.; skoraj slednji človek to ve, Lašče- Levst. (Rok.); slednji dan, Gor., Ig (Dol.); — 2) = poslednji, Guts., C., ogr.- Mik.; na mojo slednjo uro, Guts. (Res.); vse se je izpolnilo do slednje pike, Mur.; k slednjemu, zuletzt, Guts.; = na slednje, Guts., Jarn. (Sadj.); = na slednjo, Pjk. (Črt.); = ob slednjem, C.
  84. slẹ̑dnjič, adv. zuletzt, endlich, Cig., Jan., Mik.; — zum letztenmal, C.
  85. slẹ̑dnjikrat, adv. zum letztenmal, C., Jsvkr.
  86. slegúr, -rja, m. die Steindrossel (turdus saxatilis), Frey. (F.), Erj. (Z.), pod Čavnom- Erj. (Torb.), Levst. (Nauk), Št.
  87. slegúrčək, -čka, m. dem. slegur, Z.
  88. slẹ̑herni, adj. jeglicher, jeder einzelne, Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Krelj, Gor., Dol.; Bog je dobrotljiv do sleherne živali, Ravn.; — iz: sledkaterni, Levst. (Rok.); ( prim. "slehiteri", Schönl., sleheterni, Rec., slehoterni, prisega iz 17. stol. [ Let. 1884. 208.], sledharni, Ev. [Rok.], prim. tudi: nẹ̑hterni = nekateri, jvzhŠt.).
  89. slẹ̑hernik, m. jedermann, Zora, SlN.
  90. slẹ̑j, adv. später: prej ali slej, C.; ni prej ni slej, LjZv.
  91. slekútati, -am, vb. impf. faulenzen, C.; — prim. slečati.
  92. slekútavəc, -vca, m. der Faulenzer, C.
  93. slẹ́me, -mena, n. 1) der First; — der Firstbalken des Daches, in welchem die Sparren zusammengehen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) der Überlegbaum des Webstuhles, woran die Kolben hängen, worin die Räderchen gehen, Cig.; — 3) der lange, starke Hebel einer großen Weinpresse, der obere Pressbaum, Guts., V.-Cig., Dol., jvzhŠt.; — 4) die Deckgarbe an Getreidemandeln, C.; — 5) die oberste Schärfe eines Dinges, der Grat, Cig. (T.); brežno s., der Ufergrat, DZ.; — der Bergrücken, der Gebirgsgrat, der Gebirgskamm: gorsko s., Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — nosovo s., der Nasenrücken, Cig.; — pogostoma tudi: sléme, slemę́na.
  94. slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.- Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.- M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.
  95. slẹ̀p, slẹ́pa, m. kurji s., die Nieswurz (helleborus), Z., Medv. (Rok.), Burg. (Rok.).
  96. slẹpáč, m. der Blinde ( zaničlj.), SlGor.- C.; — der Verblendete, Mur., Met.
  97. slẹpáča, f. die Blinde ( zaničlj.), SlGor.- C.; — die Verblendete, Mur.
  98. slẹpárčək, -čka, m. dem. sleparec; Vsak sleparček ni za nas, Preš.
  99. slẹpȃvs, m. der Blinde ( zaničlj.), C.
  100. slẹ́pəc, -pca, m. 1) der Blinde; slepec slepca vodi; — 2) = slepica 2), Cig.; — 3) = slepič 2), die Blindschleiche, Mur., Cig., Jan., Dalm.- M., Fr.- C., Frey. (F.), Levst. (Zb. sp.).

   43.001 43.101 43.201 43.301 43.401 43.501 43.601 43.701 43.801 43.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA