Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (43.201-43.300)

  1. skomuceváti, -ȗjem, vb. impf. die Achseln zucken, Nov.
  2. skomȗckati, -am, vb. impf. = skomucati 1), C.; — Laute von sich geben wie die Ferklein, (skum-) Mur.; — miauen (skomujckati), Zora.
  3. skomúkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) schluchzen, Št.- Cig., C.; — 2) munkeln, Z.; od nje so začeli skomukati, da je samodruga, Dol.- Mik.
  4. skónca, adv. = s konca, am Ende, Z.; beim Eingange ( z. B. der Stadt), Cig.; — endlich, zum Beschlusse, Cig.; — prim. konec.
  5. skončáti, -ȃm, vb. pf. beendigen, fertig machen, Cig.; s. delo, Levst. ( LjZv.); vsega ne bom mogel s., jvzhŠt.; — = opraviti, ausrichten: nič nismo skončali, jvzhŠt.; bestimmen, festsetzen, C.; beschließen, Z.
  6. skončeváti, -ȗjem, vb. impf. ad skončati; beendigen, Z.; — ausrichten, jvzhŠt.
  7. skǫ̑nčki, adv. 1) nach dem Ende zu, Mur.; — 2) aufrecht = po koncu, C.; ( nam. vzk-).
  8. skončníca, f. 1) das Endbrett ( z. B. an einer Kiste), Cig.; — skončnik, Levst. (Beč.), Polj.; s. pri zglavju, das Kopfbrett (am Bette), Cig.; — 2) skǫ̑nčnica = vrbova piščalka, Polj.
  9. skončník, m. das Endbrett, Cig.; deščica, ki vzadi panj zakriva, Dol.
  10. skónəc, adv. 1) am Ende, gegen Ende, Mur., C.; s. njive, C.; s. steze, Npes.-Vraz; s. leta, am Jahresschluss, Z.; — s. 24ih ur je umrl (nach 24 Stunden), Goriš.- Levst. (Rok.); — 2) = po koncu, aufrecht, C.; — ( nam. vzkonec).
  11. skonı̑čje, n. eine Art Strauchholz, C.
  12. skonjáti, -ȃm, vb. pf. = prevariti; übervortheilen (iz it. ingannare, betrügen), Goriška ok., Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.).
  13. 2. skòp, skópa, m. der Verschnitt: žrebec je od skopa poginil, Z.
  14. skǫ̑p, skǫ́pa, adj. geizig; skop človek; sreča je besedi skopa, Jurč.; — karg; skopa mera; knapp; skopo jim je hodilo, Krelj; ob svojih skopih močeh, mit seinen beschränkten Mitteln, Levst. (Pril.).
  15. skǫ̑pa, f. zakrivljena sekira, s katero se kopanja dolbe, Hal.
  16. skopáč, m. eine zweizackige Haue zum Abladen des Düngers vom Düngerwagen, jvzhŠt.
  17. skopáriti, -ȃrim, vb. impf. knausern, geizen, knicken.
  18. skopárski, adj. knauserig, filzig, kärglich.
  19. skópati, -kǫ́pljem, -páti, -pȃm, vb. pf. 1) aufgraben, Jan., C.; s. zemljo, die Erde aufreißen, Cig.; — 2) auf die Beine bringen: bolnika s., C.; s. se, sich emporarbeiten, Cig.; — ( nam. vzk-).
  20. skopčáti, -am, vb. pf. koppeln, Cig., Jan.; paaren: ptiči so se skopčali, Z.
  21. 1. skópəc, -pca, m. 1) geschnittener Schafbock, der Schöps, Cig., Jan., C., DZ., Kras- M., Gor.; — 2) der Castrat, der Eunuch, Cig., Met., Mik.
  22. 2. skǫ́pəc, -pca, m. der Geizige, der Geizhals.
  23. skopı̑cema, adv. gehäuft: zdajci je bil čoln skopicema poln, Jurč.; — prim. kopica.
  24. skopíčiti, -ı̑čim, vb. pf. aufhäufen, Z.
  25. skopı̑tar, -rja, m. = rezar, der Castrierer, der Gelzer, Cig., Kras- M.
  26. skoplję́nəc, -nca, m. der Castrat, der Eunuch, Mur., Cig., Jan., C.; skopljenci, kateri niso zaroda imeli, Škrinj.; konj s., der Wallach, Levst. (Nauk), DZ.
  27. skopljénje, n. die Castrierung, Cig.; — ( pren.) besedno s., die Zustutzung der Wörter, Levst. (Zb. sp.).
  28. skopnẹ́ti, -ím, vb. pf. zerthauen, vergehen (vom Schnee): sneg je skopnel; — ( pren.) od strahu s., vor Schrecken vergehen, Z.
  29. skopnẹ́vati, -am, vb. impf. zu schmelzen, zu vergehen pflegen, nk.
  30. skopníca, f. eine Stelle, wo der Schnee bereits geschmolzen ist, Jarn., Jan., C.
  31. skopọ́ma, adv. kärglich, knapp, Mur., C., Rib.- Mik., Met., Vrt.; s. živimo, Z.; tem ljudem žitek skopoma dajo poljski pridelki, Levst. (Nauk); skǫ̑poma, M.
  32. skoporòk, -rǫ́ka, adj. knauserig, Zv.
  33. skopọ̑st, f. der Geiz.
  34. 1. skopováti, -ȗjem, vb. impf. knausern, kargen; s. s čim: s. z vinom, Levst. (Zb. sp.).
  35. 2. skopováti, -ȗjem, vb. impf. ad skopati, Z.
  36. skopovı̑t, adj. geizig, Jan., C.; — kärglich, Cig.
  37. skopŕcati se, -am se, vb. pf. burzeln, stürzen: po stopnicah s. se, C.
  38. skoprnẹ́ti, -ím, vb. pf. vor Verlangen vergehen, verschmachten: od žeje s.; skoprnel bo še, er wird sich noch zu Tode kümmern, Cig.
  39. skopúh, m. der Geizhals.
  40. skopúlja, f. die Geizige, Cig., Jan., nk.
  41. skopušáriti, -ȃrim, vb. impf. = skop biti, Zv.
  42. skorȃčič, m. ein kleiner, aufbrausender Mensch, Zilj.- Jarn. (Rok.); — ein muthwilliger Bube, Z.; — prim. skoračiti se.
  43. skoráčiti se, -ȃčim se, vb. pf. = razkoračiti se, Z., M.
  44. skóraj, adv. 1) bald; da bi le že skoraj prišel! — 2) skòraj, beinahe, fast; skoraj bi ga bil zadel; skoraj tako lep; skoraj da je mraz, fast könnte man sagen, es sei kalt, jvzhŠt.; "skoraj" še ni zajca ulovil, "komaj" ga je pa, Npreg.
  45. skórašnji, adj. baldig, Jan., Zora.
  46. skórčək, -čka, m. dem. 1. skorec: iz brezove skorje spleten košek, v katerega jagode nabirajo, Polj.
  47. skorən, -rna, adj. schnell, eifrig, fleißig, C.; (— hitzig, streng, schlimm, C.; skorni ljudje, hitzige, schlimme Leute, Npes.-Vraz; übermüthig, Fr.- C.; trotzig, boshaft, C.; — skorna zima, strenger Winter, C.; — tudi: skuren, C.).
  48. skorenı̑noma, adv. sammt der Wurzel, radical, Cig.
  49. skórič, m. = 1. skorec, iz lubja ali skorje spletena posodica, v katero smolo, jagode i. dr. bero, Notr., Gor., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  50. skǫ́rja, f. die rauhe Rinde, die Kruste; hrastova s.; dati komu skorjo kruha; — vinska s., der Weinstein, Cig.; — sladka s., die Zimmtrinde, Dict., Cig., Kr.; — tudi: skọ̑rja, Dol.
  51. skorjáča, f. 1) = skorja: pastirji iz hojkovih skorjač dede izdelavajo, Raič ( Glas.); — 2) = želva, die Schildkröte, Guts.- Cig., Jan., Frey. (F.).
  52. skǫ́rjast, adj. rauhrindig, krustenartig, krustig, Cig., Jan., Cig. (T.); zmrzli, skorjasti sneg, Jurč.
  53. skǫ́rjavəc, -vca, m. birsasti s., die weinsteinartige Krustenflechte (lecanora tartarea), zemljepisni s., die Wandkartenflechte (lecidea geographica), Tuš. (R.).
  54. skǫ́rjica, f. dem. skorja; das Krüstchen, ein Stückchen rauher Rinde; s. kruha; — sladka s., die Zimmtrinde, Cig.
  55. skǫ́rjičnik, m. der Zimmtbaum, Z.
  56. skǫ̑rnica, f. = škorenj, Jan.; pl. skornice, die Stiefel, Rez.- Baud.
  57. skorǫ́cẹlj, m. die Schafgarbe (achillea millefolium), Št. Andrež ( Št.)- Erj. (Torb.), vzhŠt.- C.
  58. skọ̑rš, m. = skoriš, oskoriš, Jan., Štrek., jvzhŠt.
  59. skosáti, -ȃm, vb. pf. in Stücke schneiden, zerhacken, Z., jvzhŠt.
  60. skosíti, -ím, vb. pf. = zdrobiti: skošeno žito, geschrotenes Getreide, Vrtov. (Km. k.); posušena, a še ne žgana opeka, od dežja pokvarjena, se skosi in znova podela, Ip.- Erj. (Torb.); — zerstückeln, GBrda.
  61. skosmáti, -ȃm, vb. pf. zu Flocken schlagen, flocken, Cig., Jan.; skosman, straubicht, C.
  62. skošenína, f. zerhackter Speck, GBrda.
  63. skòt, skǫ́ta, m. 1) das Junge, Z.; prve skote v vodo vreči, vzhŠt.; — 2) das Gezücht, Z.; — 3) = živina, Valj. (Rad); (tudi: hs.).
  64. 1. skotáti, -ȃm, vb. pf. herabwälzen, Jan.
  65. 2. skotáti, -ȃm, vb. pf. zusammenwälzen, Cig.
  66. skotíti, -ím, vb. pf. Junge werfen, ogr.- M., Vrt.; ako bi konja mačka skotila, bi podkovan za peč šel = keine Taube heckt einen Sperber, V.-Cig.
  67. 2. skótniti, skǫ̑tnem, vb. pf. herabwälzen, Jan.
  68. 3. skótniti, skǫ̑tnem, vb. pf. = zavaliti, hinwälzen, C., Glas.; ( nam. vzk-).
  69. skováti, -kújem, vb. pf. durch Schmieden zustande bringen, schmieden, Cig.; verigo s.; — prägen: denar s., ein Geldstück prägen, Cig.; — novo besedo s., ein neues Wort bilden, nk.; — s. kaj, etwas geheim abmachen, Cig.
  70. skovík, m. 1) das Eulengeschrei, M.; — 2) eine Art kleine Eule, C.; der Kauz, die Habichtseule (surnia), Frey. (F.), Cig., Jan.
  71. skovíkniti, -ı̑knem, vb. pf. einen Laut, wie das Geschrei der Eule, von sich geben, Z., SlN.
  72. skovı̑ndrati, -am, vb. impf. schreien wie junge, hungrige Schweinchen, Z.
  73. skovír, -rja, m. das Käuzchen, Jan., Zora- C.; — die Nachteule, Erj. (Torb.), Gor.
  74. skráčenje, n. die Kürzung, Jan. (H.).
  75. skrȃdnji, adj. = skrajnji, C., ogr.- Mik., BlKr., jvzhŠt.; skradnja zemlja, C.; skradnjo uro zvoni, es läutet die Zügenglocke, BlKr.
  76. skrȃjəc, -jca, m. 1) das Schwartbrett, C.; — 2) der Stockzahn (beim Rindvieh), C.
  77. skrȃjema, adv. 1) an den Seiten, am Rande, C.; s. skledo obrisati, Mur.; — von der Seite, auf indirectem Wege: s. poizvedeti kaj, Svet. (Rok.); — 2) anfangs, Bes.; ( prim. skraja = s kraja, anfangs, C.).
  78. skrájən, -jna, adj. skrȃjni, der äußerfte, der letzte; — skrajno uro zvoniti, die Zügenglocke läuten, BlKr.
  79. skrajnják, m. 1) = skrajnjača, C.; — 2) skrȃjnjak, der Eckzahn (skranjek), Jan.
  80. skrȃjnji, adj. der äußerste, der letzte, C.; skrajnji čas je uže, da greš, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  81. skrajšȃj, m. das Abkürzungszeichen, Cig.
  82. skrȃjšati, -am, vb. pf. kürzer machen, abkürzen; s. se, kürzer werden.
  83. skrajšȃva, f. die Kürzung, Jan.
  84. skrȃjšək, -ška, m. das Abgekürzte, die Abkürzung, Jan., C., Zora; das Compendium, Navr. (Kop. sp.).
  85. skrajševȃnje, n. das Abkürzen.
  86. skrajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad skrajšati; Abkürzungen vornehmen, kürzen.
  87. skralȗb, m. 1) die dicke Milchhaut, Dict., C., Gor.- Mik.; — 2) ona skorja, ki se po dežju naredi na zemlji, Lašče- Erj. (Torb.); pogl. skorlup.
  88. skrȃnj, -ı̑, f. 1) das Kinn, der Kiefer, Jan., C., Gornja Soška dol.- Erj. (Torb.), Bolc- C.; — 2) stena ali skala, pod katero bije voda, Koborid- Erj. (Torb.); — 3) = rob, die Kante, Kras- Erj. (Torb.); — 4) pl. skranjı̑, oni del pri vozu, v katerega je vloženo oje, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  89. skranjáča, f. die Kinnlade, Z.
  90. skrásti, -krádem, vb. pf. in Menge zusammenstehlen, C.
  91. skratíca, f. = kratica, die Abkürzung, h. t.- Cig.
  92. skrátiti, -im, vb. pf. verkürzen, Cig., ( gramm.) Cig. (T.), M.; skračeno ime, LjZv.; — schmälern, C.; s. komu kaj, C.; dohod s., Levst. (Zb. sp.).
  93. skrátka, adv. = s kratka, kurzum, nk.
  94. skrȃtkoma, adv. kurz, C.
  95. skȓb, -ı̑, f. die Sorge; veliko skrbi imeti; skrbi me tarejo, die Sorgen quälen mich; v skrbeh biti, von Besorgnis erfüllt sein; brez skrbi živeti, ein sorgenloses Leben führen; brez skrbi lahko peljaš črez most, ne bo se podrl; (brez skȓbi); — s. me je česa, za kaj, ich kümmere mich um etwas; ne bodi te skrb za to! sei deshalb unbesorgt! skrb me je za njega! ( iron.) was kümmert er mich! župana bodi skrb zapovedi, Levst. (Nauk); pravice vas bodi skrb! Ravn.; to bo moja skrb, dafür werde ich sorgen; v skrbi (si) biti česa, in Sorgen sein, besorgt sein bezüglich einer Sache: Dežele miriš druge vse, Al' v skrbi nisi sam svoje, Npes.-K.; v skrbi smo si draginje, wir besorgen eine Theuerung, Trub.; Jezusu je v skrbi nedolžnost zaroda, Ravn.; po skrbi mi hodi, es kümmert mich, C.; — der Eifer, das Bestreben; s. za prihodnost, za večno življenje; s. imeti za kaj, sich etwas angelegen sein lassen, auf etwas achtgeben; s. imeti za bolnika; — die Obsorge, die Fürsorge; delo imam jaz na skrbi, die Arbeit ist meiner Obsorge anvertraut; na s. priti komu, jemandem zur Last fallen, Cig.; Jaz bom pod skrb te vzel, Greg.
  96. skŕbən, -bna, adj. sorgfältig; skrbno pregledovanje računov; — sorgenvoll: skrbnega obraza, LjZv.; — skrbno je, es ist zu befürchten, Krelj; — eifrig, besorgt; skrben oče biti svojim otrokom: s. gospodar; s. za kako reč; s. svojega dela, Met.; — wirtschaftlich, C.; — tudi: skrbȃn, -bnà.
  97. skrbẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sorgen, besorgt sein; s. za koga, za kako reč; za otroke, za gospodarstvo s.; skrbi, da o pravem času prideš; gospodinja skrbi, da dobivamo vsak dan jesti; — 2) Sorgen machen; neka reč me skrbi; to me ne skrbi; otroci me skrbijo; skrbi me, kaj bo, če ne pride; ljudi je skrbelo, ker se je sovražnik bližal, die Annäherung des Feindes beunruhigte die Einwohner, Cig.; to tebe prav nič ne skrbi, das geht dich gar nichts an; — s. se za kaj, sorgen, sich kümmern, ogr.- Valj. (Rad), C.; s. se ob kom, Krelj, vzhŠt.- Vest.
  98. skrbljìv, -íva, adj. besorgt, beflissen, Cig., Jan.; sorgfältig, Mur., Cig., Jan.; skrbljivo paziti na kaj, ogr.- C.
  99. skrbníca, f. die Besorgerin, die Schaffnerin, Rog.- Valj. (Rad), Zora.
  100. skrbník, m. derjenige, dem die Obsorge über jemanden o. etwas anvertraut ist: der Pfleger, der Curator, Dict., Mur., Cig., Jan., DZ.; kurator, akademije skrbnik, Navr. (Let.); potrebovalo je vinstvo nebeškega skrbnika in varuha, LjZv.; — = varuh, der Vormund, Jan., V.-Cig.

   42.701 42.801 42.901 43.001 43.101 43.201 43.301 43.401 43.501 43.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA