Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (4.301-4.400)

  1. zdobríti se, -ím se, vb. pf. wieder gut werden, sich aussöhnen: z. se s kom, C.
  2. zdobrovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. in gute Laune versetzen, SlN.; — z. se, wieder gut werden, sich aussöhnen, BlKr.- Mik., Navr. (Let.); dobri ljudje se brzo zopet zdobrovoljijo, veli Beli Kranjec, Navr. (Kop. sp.).
  3. zdogovẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. = zavedeti se, Rihenberk- Erj. (Torb.); (-diti se, C.).
  4. zdojíti, -ím, vb. pf. aufsäugen, groß säugen, Cig. — ( nam. vzd-).
  5. zdọ̑jka, f. = krava, ki doji: dobra z. (= daje veliko mleka), BlKr.
  6. zdólah, adv. = zdolaj, Mur.
  7. zdólaj, adv. unten, an der unteren Seite.
  8. zdọ́lanji, adj. der untere, M.; z. prag, Dict.; zdolanja ustnica, Cv.
  9. zdọ̑łəc, -łca, m. der von unten, vom Thal her wehende Wind, Valj. (Rad); = spodnjak, C.; der untere Wind ( opp. zgorec), Cig.; (in gewissen Gegenden) der Westwind, C., Prip.- Mik., vzhŠt.; ( der Ostwind, Guts., Savinska dol.).
  10. zdọ̑ljnji, adj. der untere; z. svet, die Unterwelt, Cig., Jan.
  11. zdółžiti, -im, vb. pf. verlängern, Štrek.
  12. zdọ̑ma, adv. = z doma, nicht zuhause: od zdoma kaj prinesti, von der Reise etwas mitbringen, Rib.
  13. zdrȃha, f. der Zwist, die Uneinigkeit, der Zank, V.-Cig., C.; zdrahe delati, Svet. (Rok.), Dol.; delala je zdrahe in razpor v vseh hišah, LjZv.; — pogl. zdrahi.
  14. zdráhati, -am, vb. pf. zerraufen: zdrahan = zdrasan, C.; = raztrgan, C.; schlotterig, zerrauft, Cig.
  15. zdrȃhi, m. pl. die Klatscherei, die Postenträgerei, Intriguen: zdrahe prenašati, delati, Lašče- Erj. (Torb.); kdor zdrahe prenaša, der Postenträger, Dol.- Cig.; ( nam. vzrahi: koren: rah-; "Auflockerung der Freundschaft", Erj. [Torb.]).
  16. zdrȃhljiv, adj. zankhaft, zudringlich, V.-Cig., Svet. (Rok.); z. je, kdor rad zdrahe dela, Lašče- Erj. (Torb.).
  17. zdrȃhljivəc, -vca, m. der Postenträger, der Klatscher, Dol.- Cig., der Friedensstörer, Z.
  18. zdramílọ, n. das Belebungsmittel, Vrtov. (Km. k.).
  19. zdrámiti, -im, vb. pf. munter machen, aufmuntern: z. zaspanega, dremljočega; z. se, munter werden (aus der Verschlafenheit, dem Schlummer); zdrami se! komaj se je zdramil; ( pren.) z. se, aus einer geistigen Lethargie aufwachen; — ( nam. vzd-).
  20. zdrámljenost, f. der Zustand der Munterkeit, Cig.
  21. zdrápanica, f. ein Wandfleck, der infolge der Loslösung des Verwurfes entsteht, ogr.- C.
  22. zdrápati, -pam, -pljem, vb. pf. = razdrapati, zerkratzen, zerzausen, zerfetzen.
  23. zdrásati, -am, vb. pf. = razdrasati, zerzausen, zerreißen: zdrasan, zerlumpt, zerfetzt, C.; z. berač, Z.
  24. zdrástiti, -im, vb. pf. aufreizen, Trub.
  25. zdráš, m. eine Art Rückenkorb zum Tragen des Düngers, C.
  26. zdràv, zdráva, adj. 1) gesund; zdrav kakor riba v vodi; zdrava živina; zdrav les; na zdravem, im gesunden Zustande, Cig. (T.); zdrava pamet; — zdrav bodi! zdravi bodite! zdrav ostani! zdravi ostanite! lebe wohl, lebet wohl! — zdrav! zdrava! zdravi! lebe wohl! lebet wohl! Cig., Dol.; zdravo! lebe(t) wohl! (tudi = sei(d) gegrüßt, Mur., Jan., vzhŠt., ogr.- C.); — gegrüßt: ljuba mati, bodi zdrava! ogr.- C.; in je rekel k njim (ženam): zdrave! Krelj; zdrava Marija, das Ave-Maria-Geläute: pred zdravo Marijo, po zdravi Mariji, ogr.- C.; — 2) der Gesundheit zuträglich; zdrav kraj; ni zdravo vroče jedi jesti; — ( fig.) heilsam: to je bilo zdravo za njega.
  27. 1. zdrȃvəc, -vca, m. 1) der Gesunde: Zdravniki bolni zdravce bi radi celili, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Sanikel (sanicula), C.
  28. 2. zdrȃvəc, -vca, m. = mendravec 3), dravec, Notr.
  29. zdravíca, f. der Gesundheitsspruch, der Toast; zdravico napiti komu, auf jemanden einen Toast ausbringen, ihm zutrinken.
  30. zdravı̑čka, f. dem. zdravica; das Trinklied: zdravičko piti, C.; — vreden je sto centov zlata, kdor nam da lepo novo pesem, naj bo zdravička ali pa sveta, Slom.
  31. zdravíka, f. das Benedictenkraut (geum rivale), C.
  32. zdravı̑lar, -rja, m. = lekar, der Pharmaceut, Mur., Cig., C.
  33. zdravíłən, -łna, adj. heilend, heilsam, Heil-, Cig., Jan., nk.; zdravı̑łnọ zelišče, das Heilkraut, Cig.; zdravilna moč, die Heilkraft, Cig., Jan., nk.
  34. zdravilíšče, n. der Curort, Jan., DZ., nk.
  35. zdravı̑łnica, f. 1) die Heilanstalt, Cig., Jan., DZ.; — 2) der Medicinalkasten, DZ.; — 3) die Heilquelle, Cig. (T.), Jes.
  36. zdravíłnost, f. die Heilkraft, die Heilsamkeit, Cig.
  37. zdravílọ, n. das Heilmittel, die Arzenei; z. za oči, das Augenmittel; z. zoper mrzlico; domače z., das Hausmittel; pri njem ne pomaga nobeno z. več.
  38. zdraviloslǫ̑vje, n. die Heilmittellehre, Cig.
  39. zdraviloznȃnəc, -nca, m. der Pharmakolog, Cig.
  40. zdraviloznȃnstvọ, n. die Arzeneikunde, die Pharmakologie, Cig.
  41. zdravı̑łski, adj. medicinisch, medicinal, Cig., Jan.; zdravilska sklenica, die Arzeneiflasche, Cig.; zdravilski potroški, die Medicinalauslagen, Jan.; zdravilske zeli, die Arzeneipflanzen, LjZv.
  42. zdravı̑łstvọ, n. das Heilwesen, Cig.; = zdravstvo, das Sanitätswesen, Levst. (Nauk); — = zdravništvo, die Heilkunde, Cig., Jan.; živinsko z., die Vieharzeneikunde, Cig.
  43. zdravı̑njak, m. = zdravnik 2), die Augenwurz, C.
  44. zdravíšče, n. = zdravilišče, Jan.
  45. zdravı̑telj, m. der Heilkünstler, Jan.; = zdravnik, der Arzt, Cig., Jan., Vrtov. (Vin.).
  46. zdravı̑teljski, adj. = zdravniški, ärztlich, Cig., C.; zdraviteljsko osebje, ärztliche Personen, DZ.
  47. zdravı̑təv, -tve, f. die Heilung, die ärztliche Behandlung, Cig., Jan., C.; die Cur, Jan., C.
  48. zdráviti, zdrȃvim, vb. impf. heilen, curieren; ärztlich behandeln; kdo te zdravi? z. koga z domačimi zdravili; z. se, eine Cur gebrauchen: s kopanjem se z., eine Badecur gebrauchen; sam se zdravi, er curiert sich selbst; prišel se je zdravit v hribe.
  49. zdravı̑vəc, -vca, m. = zdravnik, der Arzt, C., Ravn.- Valj. (Rad).
  50. zdravı̑vọ, n. der Heilstoff, Jan.
  51. zdrȃvje, n. 1) die Gesundheit, das Wohlsein, das Wohlbefinden; Bog nam daj ljubo zdravje! trdno z.; ni trdnega zdravja, er ist schwächlich, kränklich; s svojim zdravjem je plačal, es hat ihn die Gesundheit gekostet, Cig.; zavoljo zdravja, aus Gesundheitsrücksichten, Cig.; na čije z. piti, auf jemandes Wohl trinken; na tvoje zdravje, auf dein Wohl! na zdravje! wohl bekomm es! Cig.; dobro zdravje! (als Begrüßung bei der Zusammenkunft), Mur., vzhŠt.; willkommen! Cig.; übhpt. Gruß des Kommenden, Vorübergehenden u. dgl., jvzhŠt.; z. prositi komu, jemanden grüßen, Trub.; — 2) vsega sveta z., der Odermennig (agrimonia eupatoria), Cig., C.; — jelensko z., der Haarstrang (peucedanum), C.; — kurje z., das Frühlingshungerblümchen (draba verna), Tuš. (R.); — kozje z., das Gauchheil (anagallis), Jan.
  52. zdrȃvjiče, n. dem. zdravje; ljubo z., die liebe Gesundheit, Cig.; z. napiti komu, Npes.-Vraz: zdravjiče! (als Gruß), vzhŠt.
  53. zdravljáč, m. der Curpfuscher, Jan.
  54. zdravljénje, n. das Heilen; das Curieren; die ärztliche Behandlung.
  55. zdravníca, f. ein weiblicher Arzt, Let.; zdravnica — smrt, Zora.
  56. zdravník, m. 1) der Arzt; osebni z., der Leibarzt, Cig.; domači z., der Hausarzt, Cig., nk.; živinski z., der Vieharzt, der Thierarzt; vojaški z., der Militärarzt; očesni z., der Augenarzt, C.; — 2) die Augenwurz (libanotis), C.
  57. zdravnína, f. die Arztgebür, Cig.
  58. zdravnı̑ški, adj. Ärzte-, ärztlich; zdravniško društvo; zdravniško izpričevalo; zdravniško mazaštvo, die Curpfuscherei, DZkr.; medicinisch, Mur., Cig., Jan.
  59. zdravnı̑štvọ, n. die Heilkunde, die Medicin, Mur., Cig., Jan., nk.
  60. zdravoslǫ̑vəc, -vca, m. der Mediciner, C.
  61. zdravoslǫ́vən, -vna, adj. medicinisch, Jurč.
  62. zdravoslǫ̑vje, n. die Gesundheitslehre, die Hygiene, LjZv.; — die Medicin, die Heilkunde, C.
  63. zdravovẹ́da, f. die Gesundheitskunde, Jan.
  64. zdrȃvstvən, -stvəna, adj. Sanitäts-, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; zdravstveni svetnik, der Sanitätsrath, Cig., nk.; zdravstvene razmere, nk.
  65. zdravstvənína, f. die Sanitätsgebür, DZ.
  66. zdrȃvstvọ, n. das Gesundheitswesen, das Sanitätswesen, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  67. zdrȃžba, f. 1) die Veranlassung eines Zwistes, die Friedensstörung, der Zwiespalt; zdražbe delati, Zwistigkeiten anstiften; — 2) der Friedensstörer, der Zankstifter, Dict., Cig., Jan.; živa z., Cig.
  68. zdrȃžbar, -rja, m. der Hetzer, der Störefried, Mur., UčT.
  69. zdrážən, -žna, adj. zänkisch: zdražni jeziki, Trub.
  70. zdraževáti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. zdražiti, Jan. (H.).
  71. 1. zdrážiti, -im, vb. pf. aufhetzen, aufreizen; erregen, Jan.; — ( nam. vzd-).
  72. 2. zdražíti, -ím, vb. pf. vertheuern, Cig., Jan., C.
  73. zdražljìv, -íva, adj. streitsüchtig, zwistig, zänkisch, Dict., Cig.; — reizbar, Mur., Cig., Jan.
  74. zdražljívost, f. streitsüchtiges, zänkisches Wesen, die Reizbarkeit, Cig.
  75. zdrȃžnica, f. der Abzugsgraben, Jan.; — ( nam. vzd-?); prim. draga.
  76. zdražník, m. der Ränkeschmied, der Friedensstörer, Cig.; der Aufrührer, C.
  77. zdŕčati, -ím, vb. pf. dahingleiten, entgleiten; sani so zdrčale po cesti; hlod je zdrčal po drči; ausgleiten, ausrutschen, Cig.; zdrči mi, ich gleite ab, Cig.
  78. zdrdráti, -ȃm, vb. pf. rollend dahingleiten: voz zdrdra po cesti; — ( nam. vzd-).
  79. zdrę̑bšati, -am, vb. pf. = zdremšati, jvzhŠt.
  80. zdrẹ̀ł, zdrẹ́la, adj., M., Jsvkr., pogl. zrel.
  81. zdrę̑mšati, -am, vb. pf. mit einem Prügel stoßend zerquetschen: grozdje z., Dol.
  82. 1. zdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) = razdreti: pogajanje z. (abbrechen), Cig.; — 2) z. se, sich zerzanken: ljudje, ki se na svetu tako lahko zderejo, pri oltarju se morajo spet spraviti, Ravn.
  83. 2. zdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. wegreißen, abzerren, Cig.
  84. zdrẹ́ti se, -dérem se, vb. pf. = zadreti se, aufschreien, Mur.; niso začeli zdrto (aufschreiend), Krelj; — (zdrt človek, ein schreisüchtiger Mensch, C.).
  85. zdrẹvenẹ́ti, -ím, vb. pf. erstarren, Jan. (H.).
  86. zdrgávati, -am, vb. impf. abstreifen: z. rokavice, SlN.; — prim. 2. zdrgniti.
  87. zdrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. erzittern, Cig., Zora; — ( nam. vzd-).
  88. 1. zdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. 1) zusammenschaben, Dict.- Mik.; po odrtiji skup z., zusammenwuchern, Cig.; — 2) z. se, sich abwetzen, Cig.; — sich aufscheuern, Cig.
  89. 2. zdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. wegstreifen, wegreiben, Cig.
  90. 3. zdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. zusammenschnüren, Cig.; vrv se je zdrgnila (hat sich verschlungen), Cig.; konjiča za zdrgnjeno uzdo voditi, Bes.
  91. zdŕgniti se, -dȓgnem se, vb. pf. vor Schrecken zusammenfahren, Cig., C.; Peter se od groze zdrgne, Ravn.
  92. zdrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad 3. zdrgniti; zusammenschnüren: grlo mu je zdrgovalo, glas jemalo, Jurč.
  93. zdrhtẹ́ti, -ím, vb. pf. erzittern, erbeben, Cig.
  94. zdríčati, -ím, vb. pf. = zdrčati, Jan. (H.).
  95. zdrìz, -dríza, m. die Gallerte, Cig. (T.), DZ.
  96. zdrízast, adj. gallertartig, C.
  97. zdrízati se, -am se, vb. impf. ad zdrzniti se; schauern, Lašče; zdrizam se pogosto, Zv.; (zdrizati, schaudern machen, Str.).
  98. zdrı̑znica, f. zdriznice, die Zitterthierchen (vibrionidae), Erj. (Ž.).
  99. zdr̀k, -dŕka, m. das einmalige Ausrutschen, der Rutscher, Cig., C.
  100. zdrkávati, -am, vb. impf. = zdrkovati, jvzhŠt.

   3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA