Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (42.901-43.000)

  1. síliti, sı̑lim, vb. impf. 1) zwingen, nöthigen; s. koga k delu, jesti, da bi kaj storil; — s. se, sich zwingen; sili se jesti; s. se, sich anstrengen: zastonj se siliš, Cig.; kaj se siliš, če ne moreš! jvzhŠt.; — s. se, sich zieren, affectieren; siljen, affectiert, gesucht, Cig. (T.); — 2) aufnöthigen, aufdringen wollen: s. komu kaj; s. koga s čim; s. komu kaj v roke; s. koga z jedjo; s. se z jedjo; — 3) überwältigen: jok me sili, es ist mir weinerlich; zaspanec, dremavec me sili, der Schlaf kommt mich an, Cig.; skuta me sili, es ekelt mich, Jan.; smeh me sili, ich muss lachen, Z.; — 4) zu gelangen suchen, dringen; vedno naprej s.; krava domov, v škodo sili; kri v glavo sili; lasje mu silijo v obraz; jaz sem silil ž njimi, ich wollte mit Gewalt mitgehen, Jurč.
  2. sı̑lje, n. coll. 1) die Feldfrüchte, das Getreide, Mur., Jan., Danj.- Mik., ogr.- Mik., C.; ( bes. das Getreide noch in den Halmen), C.; proso in vse silje zmlatiti, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); — tudi: siljè, ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Laserkraut (laserpitium), Cig.; — jelenovo s., das Hirschhaar (nardus stricta), Cig.; — prim. selje.
  3. sı̑ljen, adj. Getreide-: siljeno betvo, vzhŠt.- Mik.
  4. sı̑ljenəc, -nca, m. der Zwängling, Levst. (Pril.).
  5. síljenje, n. das Zwingen, das Nöthigen; — das Drängen; — die Affectation, Cig.
  6. 1. sı̑łnica, f. 1) die Zudringliche, Jan. (H.); — 2) der Klingelbeutel, Jan. (H.); ( prim. silna); — 3) das Treibhaus, Cig., Jan., Nov.- C.; — das Frühbeet, DZ.
  7. síłnost, f. die Gewaltthätigkeit, Cig.; — die Heftigkeit; — die Zudringlichkeit; — die Dringlichkeit; — gewaltige Größe u. s. w.; — prim. silen.
  8. silogīstika, f. nauk o silogizmih, die Syllogistik, Cig. (T.).
  9. silomèr, -mę́ra, m. der Kraftmesser (Dynamometer), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  10. sı̑łstvọ, n. die Gewaltsamkeit, der Zwang, C.; — die Gewaltthätigkeit, Nov.
  11. simbōl, m. podoba, znamenje, das Sinnbild, das Symbol.
  12. simfonı̑ja, f. neka vrsta glasbenih proizvodov za orkester, die Symphonie, Cig. (T.), nk.
  13. sinìč, -íča, m. dem. sin, Rez.- Valj. (Rad).
  14. sinı̑čarica, f. die Vogelpfeife, die Meisen damit zu locken, Cig.
  15. sinı̑čək, -čka, m. = sinica, Levst. (Zb. sp.).
  16. síniti, sı̑nem, vb. pf. erstrahlen, zu scheinen anfangen, Burg. (Rok.), BlKr.- Navr. (Let.); kadar po dežju solnce sine, prilezejo modrasi na dan, Koboridski Kot- Erj. (Torb.); die Strahlen werfen: solnce sine na kako reč, jvzhŠt.
  17. sı̑njak, m. grauer (blauer) Kalkstein, Mur., Jan., jvzhŠt.; die Grauwacke, Z.
  18. sinjesvı̑łnat, adj. blauseiden, Zora.
  19. sinōda, f. cerkveni zbor, die Synode.
  20. sinonīmən, -mna, adj. soznačen, synonym, nk.
  21. sinonīmika, f. nauk o soznačnih besedah, die Synonymik, Cig. (T.).
  22. sinǫ́vka, f. 1) = sinova hči, vnuka, Z., Vod. sp.; — 2) = bratova hči, bratična, Cig., Jan., Vod. sp.; ( hs.).
  23. sinǫ̑vlji, adj. des Sohnes, Dol.- Mik.; sinovlja ljubezen, BlKr.; sinovlja žena, die Schwiegertochter, Dict.; sinovlji sin, des Sohnes Sohn, Levst. (Zb. sp.); očina duša je tako dobro moja, kakor sinovlja duša, Dalm.
  24. sinǫ̑vski, adj. Sohnes-, wie von einem Sohne, kindlich; po sinovsko skrbeti za koga, Jurč.
  25. 1. sípa, f. 1) feiner Sand, der Bachsand, der Flugsand, Cig., Jan., C., Notr.; — der Streusand, M., Erj. (Min.), Levst. (Zb. sp.); — 2) die Sandbank, Cig.; — 3) feiner, trockener Schnee, M., Vrt.; ivje se dela po vrbovju, kakor bi posul sneženo sipo, Jurč.; — feiner Hagel, Kr.- Valj. (Rad); sipa gre, es gräupelt, Cig.; — 4) neka vinska trta, Laško ( Št.)- Erj. (Torb.); — die Zimmettraube, Z., Vrtov. (Vin.).
  26. sipák, m. ein zerreiblicher, mehliger Stein, V.-Cig.
  27. sipalíšče, n. der Schuttplatz, Cig.
  28. 1. sípati, sı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) (trockene Dinge) schütten; žito v vreče s.; denarje s., Geld verschwenden, Cig.; — s. se, rieseln ( n. pr. o pesku), Cig.; — 2) intr. = s. se: z drevja je sipalo ivje, LjZv.
  29. sípčən, -čna, adj. brüchig, mehlicht, C., Z., Kr.
  30. sípək, -pka, adj. bröckelig, mulmig, Cig., Jan., DZ.; s. pesek, Glas.; sipki plaz, die Staublawine, Cig. (T.); tudi: sipȃk.
  31. sipína, f. 1) der Schutt, Jan.; zidovne sipine, Ruinen, C.; — 2) die Sandbank, die Düne, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes., Erj. (Min.), Svet. (Rok.); na sipino naleteti, auf den Strand gerathen, Šol.
  32. síporən, -rna, adj. sandig: siporna zemlja, C.
  33. síratka, f. = 2. sirotka, Mur., Cig., Jan., DZ.
  34. sirčína, f. 1) = 2. sirek 1), die Moorhirse, BlKr.; — 2) koruzno ali sirkovo steblo, Vreme- Erj. (Torb.).
  35. sirčíšče, n. = koruzišče, der Kukuruzacker nach der Ernte, Prim.- C.
  36. sı̑rčje, n. = koruznica, das Kukuruzstroh, Cig., DZ., Rez.- C., Štrek., Prim.
  37. 1. sı̑rək, -rka, m. dem. sir; 1) das Käschen; — das Käselaibchen; — 2) = prga, der Ölkuchen, vzhŠt.- C.
  38. 2. sírək, -rka, m. 1) die Moorhirse (sorghum vulgare); — 2) = koruza, Guts., Jarn., Jan., Rez.- Baud., KrGora, Prim.
  39. sirēna, f. 1) bajeslovno bitje, das Meerfräulein, die Sirene, Cig., Jan.; — 2) = morska krava, die Seekuh (manatus), Erj. (Z.).
  40. síriti, sı̑rim, vb. impf. zu Käse machen, laben, Cig., Jan., Štrek.; s. se, zu Käse werden; mleko se siri.
  41. sírka, f. = 2. sirek 1), die Moorhirse, Mur., vzhŠt.
  42. sírkov, adj. 1) von der Moorhirse; — 2) = koruzen, Jan., KrGora, Prim.
  43. sírkovina, f. 1) das Moorhirsenstroh, Mur., C.; — 2) = koruznica, Jan.
  44. sírkovišče, n. das Moorhirsenstoppelfeld, Z.
  45. sı̑rnik, m. der Käsekorb, Cig.; — der Käsekessel, Z.
  46. sirnína, f. der Käsestoff, das Caseïn, Cig. (T.), C., DZ., Erj. (Som.), Vrt.
  47. siromačı̑ja, f. = 1) siromaštvo, Cig., Jan.; moja s., mein Bisschen Armut, Cig.; — 2) coll. arme Leute, Jan.; kaj se pa more velicega zgoditi le-tej siromačiji? Levst. (Zb. sp.).
  48. siromáčiti, -ȃčim, vb. impf. ärmlich leben, kümmerlich auskommen, Zv.
  49. sirọ̑tej, m. = sirotek, Cig., Jan. (Slovn.), Let., ZgD., SlN.
  50. sirotína, f. die Armseligkeit, das Elend, Z., Blc.-C.
  51. sirotíšče, n. 1) das Waisenhaus, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — 2) sirọ̑tišče, eine arme Waise, Štrek.; — ein armes Kind: zdaj pa zdaj bode ugasnilo sirotišče, Str.
  52. 2. sírotka, f. der von dem Käse geschiedene wässerichte Theil der Milch, das Käsewasser, die Molken; — krvna s., das Blutwasser (serum), Cig. (T.), Erj. (Som.); — (tudi: siratka); iz: sirovatka, Mik. (Et.).
  53. sírotkarski, adj. Molkerei-, DZ.
  54. sirọ̑tnik, m. 1) der Arme, Z., Vrt.; — 2) ein honigarmer Bienenschwarm, der sich in die Nachbarstöcke einzuschleichen sucht, Mur.
  55. 1. sírov, adj. aus o. mit Käse zubereitet; sirova potica.
  56. 2. sirǫ̑v, -ǫ̑va, adj. roh: nicht zubereitet (nicht gekocht, gebraten u. s. w.); sirovo meso, sirova repa, sirovo sadje: s. kruh, nicht ausgebackenes Brot, Cig.; sirova slanina, frischer Speck, Cig.; — s. les, frisches, ungetrocknetes Holz: sirova drva ne gore, Mur.; če na sirovem lesu to delajo, kaj se bo godilo na suhem? Jap. (Sv. p.); sirovi cepiči, sirov popek, Pirc; sirovo oglje, nicht genug ausgebrannte Kohle, Blindkohle, Cig.; — unbearbeitet: s. železo, Roheisen, Cig. (T.); sirovo jeklo, der Frischstahl, Cig. (T.); sirova plodina, das Rohproduct, Cig. (T.); — noch zu wenig bearbeitet: sirova moka, hinteres Mehl, Cig.; sirovo sukno, rohes Tuch, Loden, Cig.; sirovo delo, die Roharbeit, V.-Cig.; — sittlich roh, ungebildet, grob, Cig., Jan., nk.; — prim. surov.
  57. sirovák, m. roher Mensch, der Grobian, C., Z.
  58. 2. sirovína, f. 1) eine rohe Sache, Rohes, Mur., Cig.; po sirovini diši, jvzhŠt.; — das Rohfutter, das Grünfutter, C.; pos. repa, korenje, krompir, Nov.- C., Gor.; — frisches Holz, Svet. (Rok.); — der Rohstoff, Jan., Cig. (T.), C.; — 2) ein roher Mensch, Jarn.- Cig., Notr., Gor.
  59. sirǫ́vka, f. neka mlečna goba, ki se more sirova jesti, Kr.- Valj. (Rad); der Reizger, der Tännling oder Hirschling (agaricus deliciosus), Mur., Cig., Tuš. (R.).
  60. sírovnik, m. 1) der Käsekuchen, Cig.; — 2) posoda za sir, Zv.
  61. sirǫ̑vost, f. der rohe Zustand, die Crudität; — die sittliche Roheit, Cig., Jan., nk.; — tudi: sirovọ̑st.
  62. sīrup, m. gosta cukrena raztopina, der Sirup.
  63. sı̑sək, -ska, m. 1) = sesec, die Brustwarze, Jan.; — 2) die Kinderdutte, Cig.; — 3) das Mundstück der Tabakpfeife, Vrt.; — prim. sesek.
  64. sískati, -am, vb. impf. zischen, Mur.; durch die Zähne zischen, V.-Cig.
  65. sìt, síta, adj. satt; kruha sit; do sitega se najesti, sich satt essen; (do sita, Ben.- Kl., LjZv.); — sit biti česa, einer Sache überdrüssig sein; sit sem prepira; sit sem te poslušati; — prepir tako poravnati, da bo volk sit in koza debela = Streitende so vergleichen, daß keiner dabei zu kurz kommt, Cig.
  66. sítən, -tna, adj. lästig; sitne reči; sitno mi je; s. človek, ein lästiger, capriziöser, griesgrämiger Mensch; ne bodi s.! s. kakor muha; — prim. nem. ( dial.) sättig (v istem pomenu).
  67. sítič, m. die Eberwurz (carlina acaulis), Cig., C.
  68. sitíšče, n. der Sättigungspunkt ( chem.), h. t.- Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  69. sı̑tje, n. coll. Binsen, Guts., Cig., Jan., C., DZ., jvzhŠt.
  70. sı̑tka, f. das Siebbein, Z., Erj. (Som.).
  71. 2. sı̑tnica, f. 1) der Beutel in den Mühlen, Cig., Jan., M.; — 2) der Fliegenschrank, V.-Cig., C.; = s sitastimi mrežami pokrita shramba za meso, Svet. (Rok.); — 3) = sitka, das Siebbein, Cig.
  72. sitnjáti, -ȃm, vb. impf. = sitnariti, vzhŠt.
  73. sitnóba, f. 1) die Lästigkeit, die Beschwerde; — 2) ein lästiger Mensch: ti si prava sitnoba! jvzhŠt.
  74. sítnost, f. 1) die Lästigkeit, die Grämlichkeit; s. raztresati, Cig.; sitnost(i) prodajati, lästig fallen; — 2) ein lästiger Mensch: idi in ne pridi tako kmalu, sitnost! Jurč.
  75. sítost, f. die Sattheit; do sitosti jesti; — die Sättigung, die Saturation (als Zustand) ( chem.), Cig. (T.); — barve se ločijo po sitosti, Žnid.
  76. sítostən, -stna, adj. česar je človek kmalu sit, sättigend, Mur., M.; fižol je sitostna jed, vzhŠt.
  77. sítovəc, -vca, m. = sit, die Binse, C., Mik., vzhŠt.
  78. sìv, síva, adj. grau; sivi lasje; sivi oblaki; siva krava; — ves siv je že, er hat schon ganz graues Haar.
  79. sı̑vče, -eta, m. ein graues Thier, Jan.; der Grauschimmel, Jan.; — der Esel, Levst. (Zb. sp.).
  80. sı̑vəc, -vca, m. 1) der Graukopf ( zaničlj.), Cig., Jan.; — 2) ein graues Thier: der Esel, Cig.; ein grauer Ochs; der Grauschimmel, Mur., Cig., Jan.; — die graue Lerche, C.; — 3) sivci, die einzelnen grauen Haare, C.; — 4) neka trta, Svečina ( Št.)- Erj. (Torb.); die rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.; — 5) der Graustein, Cig. (T.).
  81. sivẹ́ti, -ím, vb. impf. grau werden; lasje mu že sivijo; — megla sivi, der Nebel gefriert zu Rauhreif, es bildet sich Rauhreif, Z., Gor.
  82. sı̑vka, f. 1) die grauhaarige Greisin, Jan.; — 2) ein graues Thier: bes. eine graue Kuh; eine graue Ziege, Henne, Z.; — ovčje ime, Erj. (Torb.); — die Tafelente (anas ferina), Frey. (F.); — 3) der Lavendel (lavandula), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — ein grauer Pilz, Mur., Danj.- Mik., Št.- Glas.; siva in gubava užitna goba s privihanim klobukom, Sv. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.); — neka trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk- Erj. (Torb.); — sivozelenkasta, drobna a dobra smokva (menda = zelenka), Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Mehlthau, Cig.; — 5) = belič, ein Art Silbermünze, C.
  83. sivobràd, -bráda, adj. graubärtig, Z., nk.
  84. sivoglȃvčək, -čka, m. dem. sivoglavec, Z.
  85. sivolȃsəc, -sca, m. der Graukopf, Z., nk.
  86. sivolȃska, f. ein grauhaariges Weib, Z., nk.
  87. sivọ̑r, m. ein grauhaariger, alter Mann (zaničljivo), Cig.
  88. skȃbica, f. dem. skaba, vzhŠt.-Caf ( Let.).
  89. skacáti, -ȃm, vb. pf. etwas Böses vollbringen, verüben, vzhŠt.- C.
  90. skáčiti, -kȃčim, vb. pf. = razkačiti, Cig., C.
  91. skakáč, m. 1) der Springer, Cig., Jan.; skakači, die Springer, eine Secte des 16. Jahrhundertes, Pjk. (Črt. 23.); — 2) egipetski s., die ägyptische Springmaus (dipus aegyptius), Erj. (Ž.); — (hrost) s., der Springkäfer, Cig.; — 3) = konjič pri šahu, LjZv.
  92. skakȃj, m. 1) na s. jezditi, im Galopp reiten, Mur.; Kmet prijezdi na skakaj, Danj. (Posv. p.); na s. (springend) plesati, Danj. (Posv. p.); — 2) die Sprungweite, Cig.; — 3) die Heuschrecke ("skákaj") Rez.- Baud.; ( prim. skakelj).
  93. skakáłən, -łna, adj. zum Springen dienend; skakȃłna palica, der Springstock, (damit über einen Graben zu springen), V.-Cig.; skakalna deska, das Sprungbrett, Telov.
  94. skakalíšče, n. der Springort, der Springplatz, Cig.; — der Einsprung, die Einsprungstelle bei einem Thiergarten, Cig.
  95. skakálọ, n. 1) = skakalna deska, das Sprungbrett, Jan.; — 2) der Hüpfer, der Springer (zaničljivo), Cig.
  96. skakàv, -áva, adj. springlustig, Jan.; skakave bolhe, Levst. (Zb. sp.).
  97. skakȃvəc, -vca, m. 1) der Springer, der Voltigeur, Jan.; — 2) skakavci, vrsta žuželk: Springer (saltatoria), Cig. (T.), Erj. (Ž.); die Heuschrecke, Notr.- Z., Valj. (Rad); — 3) ein kleiner Wasserfall, Cig., Jan., Cig. (T.), M., Polj.; die Cascade, Jes.
  98. skakọ́ma, adv. im Galopp, Mur., Mik.; s. odjezditi, Mur.; (tudi: skȃkoma, Cig.).
  99. skakǫ̑ncati, -am, vb. impf. hüpfen, Z.
  100. skakúcati, -ȗcam, vb. impf. hüpfen: Skakucaj le prašan po tleh! Levst. (Zb. sp.).

   42.401 42.501 42.601 42.701 42.801 42.901 43.001 43.101 43.201 43.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA