Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (42.501-42.600)

  1. scẹdíti se, -ím se, vb. pf. langsam abfließen, abrinnen: voda se je scedila z deske.
  2. scẹ̑la, adv. ganz, Mur.; Stik pravilnih zdaj in scela Nam baje nihče ne dela, Levst. (Zb. sp.).
  3. scẹlẹ́ti, -ím, vb. pf. verheilen, zuheilen, Mur.
  4. scẹ́liti, -im, vb. pf. zu einem Ganzen verbinden, ganz machen: kamene, ki jih je drobiž, s., Ravn.; kamenje je sceljena, utrjena ali trdo zvezana zemlja, Vrtov. (Km. k.); sceliti se imajo žile in koščice, kakor je scelila sama sveta Trojica zemljo in nebo, pod Krasom- Erj. (Torb.); — verheilen, vollkommen zuheilen machen, Mur., Cig., Dalm., Kr.; s. se, verheilen, zuheilen, Mur., Cig.; rana se je scelila, Cig.
  5. scẹ̑loma, adv. aus einem Stück: s. delan, Cig. (T.); s. kolo, ein Blockrad, Cig.; — ganz, Mur., Kremp.- C.; — vollinhaltlich, Levst. (Nauk).
  6. scēna, f. prizor, die Scene.
  7. scenerı̑ja, f. prizorišče, die Scenerie, Cig. (T.).
  8. scēničən, -čna, adj. prizoren, scenisch, Cig. (T.).
  9. scẹ́niti se, -im se, vb. pf. (bezüglich des Preises) übereinkommen, Meg.
  10. scę́pati, -cę̑pam, vb. pf. allmählich herunterfallen; jabolka so scepala z drevesa.
  11. scę́sati, -sam, vb. pf. in Späne verreißen, M., Z.
  12. scímati, -am, vb. pf. = scimiti se, aufkeimen, Mur.; ( nam. vz-).
  13. scı̑mək, -mka, m. der Aufschössling, Mur., Cig., Vrtov.- C.; ( nam. vz-).
  14. scímiti se, -cı̑mim se, vb. pf. aufkeimen: seme, zrnje se scimi, Cig., Jarn. (Sadj.); ( nam. vz-).
  15. scı̑mprati, -am, vb. pf. zusammenzimmern.
  16. scínkati, -cı̑nkam, vb. pf. erklingen, ogr.- M.; ( nam. vz-).
  17. scmáriti, -im, vb. pf. zusammenschmoren: ali boste že vendar kaj scmarile? LjZv.
  18. scǫ́tati, -am, vb. pf. zerzausen: scotala sta se do krvavega, Glas.; — s. koga, jemanden gehörig bei den Haaren nehmen, C.
  19. scúkati, -cȗkam, vb. pf. = razcukati, Bas.
  20. scȗrkoma, adv. = curkoma, im Strahle (fließend): kri scurkoma teče, Z.
  21. scvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. 1) abkröschen, zerlassen; vso mast s.; — 2) s. se, durch das Abkröschen zusammenschrumpfen; meso se je scvrlo; ( fig.) knjige so se scvrle in skrčile, Raič ( Let.).
  22. scvŕkati se, -cvȓkam se, vb. pf. zusammenschrumpfen, C.
  23. scvŕkniti se, -cvȓknem se, vb. pf. zusammenschrumpfen, C.
  24. scvŕliti se, -im se, vb. pf. zusammenschrumpfen, C.
  25. sčákati se, -čȃkam se, vb. pf. bis zur Zusammenkunft warten, C.
  26. sčakovalíšče, n. der Rendezvousplatz, C.
  27. sčakovȃnje, n. das Erwarten ( z. B. bei einem Rendezvous), jvzhŠt.
  28. sčakováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad sčakati se; auf einander warten, Cig., Jan., C., jvzhŠt.; tu se zaljubljeni svet sčakuje, hier haben die verliebten Leute ihr Stelldichein, Levst. (Zb. sp.).
  29. sčȃsoma, adv. mit der Zeit, allmählich, Mur., Cig., nk.
  30. sčəčkáti, -ȃm, vb. pf. zusammenkritzeln, Cig.
  31. sčę́dniti, -čę̑dnim, vb. pf. gescheit machen, klug machen, C.; — s. se, gescheit werden, klug werden, zur Einsicht gelangen, C., Zora- C.
  32. sčéniti se, sčę́nem se, vb. pf. niederhocken, Cig., Jan., Slom.- C.; Tomaž se Jezusu k nogam sčene, Ravn.; zusammensinken, Lašče- Levst. (M.); kmalu bi se bila na mestu sčenila, Burg.; (pod bremenom) s. se, Jarn.
  33. 1. sčésati, sčę́šem, vb. pf. durch Kämmen herabbringen, herabkämmen; prah z glave s.
  34. 2. sčésati, sčę́šem, vb. pf. zusammenkämmen: lase z glavnikom s.
  35. 3. sčésati, sčę́šem, vb. pf. aufstriegeln, aufkämmen, Cig.; sukno s., das Tuch mit Karden rauh machen, Cig.; — ( nam. vz-).
  36. sčę̑sək, -ska, m. = česek, ein Splitter ( z. B. von Holz), Z., vzhŠt.- C.
  37. sčetvę́riti, -ę̑rim, vb. pf., nam. razčetveriti, V.-Cig.
  38. sčı̑mžati, -am, vb. pf. = izčimžati; mager machen; sčimžan, abgemagert, Z.
  39. sčímžiti, -čı̑mžim, vb. pf. = izčimžiti, mager machen: sčimženo telo, abgezehrter Leib, Cig.
  40. sčı̑noma, adv. = docela, do konca, ganz: gosenice so zelje sčinoma pojedle, Tolm.- Erj. (Torb.).
  41. sčísta, adv. = s čista, ganz, C.
  42. sčı̑stoma, adv. ganz, C.; vse s., Svet. (Rok.).
  43. sčmážiti, -čmȃžim, vb. pf. zusammenschmoren: skuhati in s., Zora.
  44. sčrčkáti, -ȃm, vb. pf. zusammenkritzeln, vzhŠt.
  45. sčútiti se, -im se, vb. pf. (nach einer Ohnmact) zur Besinnung kommen, vzhŠt.- C.; — ( nam. vzč-).
  46. sčvrstíti, -ím, vb. pf. erfrischen, Z.; aufmuntern, Cig.
  47. sə̀, praep. = 1. in 2. s (pred črkami s, š, z, ž); sə strehe, sə svojimi, seznaniti se, sešteti, sežgati.
  48. sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.- Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.- C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče- Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
  49. sebẹ́njək, -njka, m. der Inwohner, LjZv.; — pogl. osebenjek.
  50. sebẹ́njkovati, -ujem, vb. impf. = osebenjkovati, LjZv.
  51. sebevìd, -vída, m. der Doppelgänger, Levst. (Zb. sp.); — hs.
  52. sebíčən, -čna, adj. eigennützig, selbstsüchtig, egoistisch.
  53. sebı̑čnica, f. die Selbstsüchtige, die Eigennützige.
  54. sebı̑čnik, m. der Selbstsüchtige, der Eigennützige, der Egoist.
  55. sebíčnost, f. die Eigennützigkeit, der Egoismus.
  56. sebirádost, f. der Eigennutz, ogr.- C.
  57. sę́biti, -im, vb. impf. absondern, isolieren, Jan., Nov., Notr.- Levst. (M.); s. se, sich absondern, Z., Svet. (Rok.), Notr.- Levst. (Rok.).
  58. sẹ̑č, -ı̑, f. 1) der Holzschlag (ein abgeholzter Theil des Waldes), Cig., Jan., C.; — 2) ein lebendiger Zaun, Cig., Jan., Rib.- Mik., Levst. (Cest.), LjZv.; pletena seč, Levst. (Močv.); vrt je bil zagrajen z živo sečjo, Zv.; das Dickicht: stala je prostrana seč, koder se razteže zdaj najlepša oranica, LjZv.; — 3) die Mahd, Cig., Jan., Mik.; — 4) die Metzelei, Jan., C.
  59. sẹ́ča, f. 1) = seč f., der Holzschlag, Cig., Fr.- C.; — 2) ein lebendiger Zaun, ogr.- C., Raič ( Let.); plotovi in seče, Nov.; — das Jungholz, das Dickicht, ogr.- C.; — 3) die Mahd, Guts., Cig., Jan., C., Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.); — = travnik v planini, Poh.; — 4) das Gemetzel, Jurč. (Tug.), Vrt.
  60. sẹ́čən, -čna, adj. 1) zum Hacken gehörig: sẹ̑čni mesec, der Holzschlagemonat, der Februar, ogr.- C., Z.; — sečno mesto, das Hochgericht, ogr.- C.; — sečno orožje, zum Hauen dienende Waffe, das Kurzgewehr, Cig.; — Schnitt-: sečna ploskev, die Schnittfläche ( math.), Cig. (T.); — 2) schlagbar, fällbar (o gozdu), Cig., Jan.
  61. sẹ́čenje, n. das Mähen, Jarn., Z.
  62. sẹ̑čəv, -čve, f. = sečenje, die Mahd, Z.
  63. sẹ́či, sẹ́čem, vb. impf. 1) = sekati: Tod sekla bodo bridka jekla, Greg.; — umhauen, fällen: drevesa s., C., M., Tolm.; — 2) mähen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Gor., Tolm., Kor.; Zdaj kleplje koso, Zdaj seče ž njo travo, Npes.-K.
  64. sę́či, sę́žem, vb. pf. den Arm nach einem Ziele ausstrecken, langen; s. pod posteljo, pod mizo; z roko v žep s., mit der Hand in die Tasche fahren; v roko s. komu, jemandem die Hand reichen; v roke sva si segla, wir reichten uns die Hände; memo s., fehlgreifen; s. črez kaj, überlangen; s. po kaj, po čem, nach etwas greifen, langen; seči po klobuk; seči po meč, Preš.; po tujem s., fremdes Gut angreifen; s. komu na blago, jemandes Gut confiscieren, Dict.; k delu s., zugreifen, Fr.- C.; — s. komu v besedo, jemandem ins Wort fallen; s. komu v delo, v opravilo, einem andern ins Handwerk, ins Amt greifen, Cig.; s. v tuje pravice, einen Eingriff thun in fremde Rechte; — s. do dna, bis zum Boden langen: ne sežem do dna; globoko s., tief hinein greifen; daleč s., weit ausholen; — reichen; daleč s., weit reichen; s. do —, bis — reichen; tvoje usmiljenje seže do nebes, Trav.- Valj. (Rad); naša pamet tako daleč ne seže, Škrb.- Valj. (Rad); — s. v srce, zu Herzen gehen.
  65. sẹ̑čina, f. der Holzschlag, C., Fr.- C.; sekam v svoji sečini, Z.
  66. sẹ̑čje, n. der Holzschlag, Cig.
  67. sẹ̑čnik, m. 1) ein zum Schlagen geeigneter Wald, der Schlagwald, Blc.-C.; — 2) = kosec, Guts.
  68. sẹ̑čnja, f. 1) das Holzfällen, C.; o sečnji, zur Holzschlagszeit, Cig.; s. drevja, Navr. (Let.); — 2) der Schlag (del gozda, odločen v sekanje), Goriš., Idrija- Erj. (Torb.), Ip.; — 3) sečnja (mesa), die Ausschrotung (des Fleisches), C.
  69. 1. sẹ̀d, sẹ́da, m. 1) das Sitzen, Habd.- Mik.; — 2) der Sitz: prve sede si izbirati, C.
  70. sẹ̑d, -ı̑, f. der Hühnersitz: kokoši idejo na sed, kajk.- Valj. (Rad), BlKr.- Let.
  71. sədàj, adv. = zdaj, jetzt; po sedaj, künftighin, DZ., Levst. (Cest., Pril.); — (pri starejših pisateljih: "sadaj"; seda [səda], Cirk.- Baud.).
  72. sẹdáłce, n. dem. sedalo; das Sitzlein, Cig.
  73. sẹdálišče, n. der Sitzplatz, der Sitz, Cig., ogr.- Valj. (Rad), Ev. (Rok.), Umek ( Let.), Raič (Slov.); da bi hudič dalje svoje sedališče in prebivališče mogel ohraniti, Trub. (Post.); — tudi: sẹdalíšče.
  74. sẹdȃłka, f. sedalke, Sitzfüße ( zool.), Cig. (T.).
  75. sẹdȃłnica, f. 1) das Sitzkissen, Cig.; — 2) die Stütze, der Fuß (einer Schiffsbank), Cig.
  76. sẹdálọ, n. 1) das Gesäß, der Hintere, Mur., Cig., Jan., nk.; z bičem je udrihal po ovčarjevem sedalu, Jurč.; — 2) das Ding, worauf man sitzt, der Sitz, Cig., Jan., C.; na prvih sedalih pri večerjah sedeti, Trub. (Post.); der Sitz in einer Sänfte, Dalm.; voz z dvema sedaloma (zweisitzig), Cig.; — der Schlafort der Hühner, C.; — die Schiffsbank, Cig.; — zahodno s., der Leibstuhl, Levst. (Pril.).
  77. sədanjesvẹ́tən, -tna, adj. = na sedanjem (tem) svetu se vršeč, irdisch: sedanjesvetna in večna kazen, Schönl.
  78. sədánji, adj. = zdanji, jetzig, gegenwärtig; s. vek, nk.; sedanja cena, der laufende Preis, Cig. (T.); sedanja ura nam je znana, poslešnje ne vemo, Fr.- C.; s. čas, das Präsens ( gramm.).
  79. sədánjik, m. 1) der Jetztlebende: mi sedanjiki, Zv.; — 2) das Präsens ( gramm.), Jan., nk.
  80. sədánjščina, f. die jetzige Zeit, das jetzige Leben, Fr.- C.
  81. sẹ́dati, -am, vb. impf. ad sesti; sich setzen, sich niederlassen; kadar bodeš povabljen, ne sedaj na prvo mesto! Krelj; ob potu seda na rob hriba dan na dan, Ravn.; ptiči sedajo na drevje; vrana k vrani seda, C.
  82. sẹ̑dəc, -dca, m. der Sitzer, Cig., Jan.
  83. sẹdę̑čki, adv. sitzend, sitzenderweise, ogr.- C., Mik., jvzhŠt.
  84. sẹdẹlíšče, n. = sedališče, der Sitz, Trub., Dalm.; zgoranja sedelišča izbirati, Schönl.; — der Hühnersitz, Fr.- C.
  85. sẹdẹ́lọ, n. der Sitz, Danj.- Mik.; — der Hühnersitz, C., Z.; — der Leibstuhl, C.
  86. sę́dəmdeset, num. siebzig.
  87. sedəmdesetę̑r, num. siebzigerlei.
  88. sedəmdesetę̑rən, -rna, adj. siebzigfach.
  89. sę́dəmdeseti, num. der siebzigste.
  90. sedəmdesetlẹ́tən, -tna, adj. siebzigjährig.
  91. sedəmdesetlẹ̑tnica, f. 1) die Siebzigjährige, Jan. (H.); — 2) das 70jährige Jubiläum, nk.
  92. sedəmdesetlẹ̑tnik, m. der Siebzigjährige, Jan. (H.).
  93. sedəmnájst, num. siebzehn.
  94. sedəmnajstę̑r, num. siebzehnerlei.
  95. sedəmnajstę̑rən, -rna, adj. siebzehnfach.
  96. sedəmnájsti, num. der siebzehnte.
  97. sedəmnajstíca, f. der Siebzehner.
  98. sedəmnájstič, adv. siebzehntens, zum siebzehntenmal.
  99. sedəmnajstína, f. das Siebzehntel.
  100. sedəmnajstı̑nka, f. das Siebzehntel, nk.

   42.001 42.101 42.201 42.301 42.401 42.501 42.601 42.701 42.801 42.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA