Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (42.301-42.400)

  1. saję́nəc, -nca, m. der Setzling, Cig., Blc.-C.; čebul s., die zum Setzen bestimmten Zwiebeln, Ljubljanska ok.
  2. sajeníca, f. die Setzpflanze, der Setzling, Cig., Jan., C., Nov.; kapusne sajenice, Vreme- Erj. (Torb.); — sajenice = mlade, zasajene trte, Čatež ( Dol.)- Erj. (Torb.); bewurzelte Setzreben, C., Vrtov. (Vin.).
  3. sajeník, m. der Setzling, vzhŠt.
  4. sajeníšče, n. der Pflanzenacker, C.
  5. sajénje, n. das Pflanzen, das Setzen ( v. Pflanzen, Bäumen).
  6. sȃjež, m. kozje ime, Kanin- Erj. (Torb.).
  7. sàk, sáka, m. das Fischernetz, der Hamen, um Fische oder Krebse zu fangen; — prim. lat. saccus, der Sack, Mik. (Et.).
  8. sakovína, f. das Netzgarn, M.
  9. salabǫ̑lski, adj. sakrisch, Nov., jvzhŠt.
  10. salamāndər, -dra, m. s. velikan, der Riesensalamander (megalobatrachus maximus), Erj. (Z.).
  11. salamę̑nski, adj. sakrisch, Štrek., SlN.; salamensko je vroče danes, jvzhŠt.
  12. salamọ́rja, f. = razsol, die Salzlake, Gor.; — prim. slanamurja.
  13. sālaš, m. = koča, ogr.- C.; — iz madž.
  14. salmiākovəc, -vca, m. der Salmiakgeist, Cig., Jan., DZ., Sen. (Fiz.).
  15. sálọ, n. das an den Gedärmen befindliche Fett, das Schmer; s salom škornje, kola mazati; mačko k salu za varuha postaviti = den Bock zum Gärtner machen, Mur., Levst. (Rok.); hleb sala se po vsem svetu razcedi (= solnce), Kor.- Erj. (Torb.): kdor ima dosti sala, steno maže ž njim (= kdor je bogat, trati), Npreg. ( Notr.)- Let.
  16. sálovəc, -vca, m. der Speckstein, der Steatit, Cig. (T.), Erj. (Min.); das Federweiß, DZkr.
  17. sálovka, f. die Fettzelle, h. t.- Cig. (T.).
  18. sȃm, sáma, adj. ( pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.- Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.- Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.- C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  19. sámar, -rja, m. 1) = tovorni konj ali osel, Jan. ( hs.); — 2) = tovornik, C.; — iz nem. Saumer = Lastthier, Säumer = tovornik.
  20. sámcat, adj. sam samcat, ganz allein, Jan., BlKr.- Mik., Navr. (Spom.).
  21. sámčast, adj. einzeln, einfach: samčasti kozolec, die einfache Getreideharfe ( opp. vezanik), Polj.; — s. kol, ki ni cepljen, ampak iz celega drevesca, Poh.
  22. sámčən, -čna, adj. samčen konj, ein einzeln eingespanntes Pferd, Bes.; — ledig ( v. Männern), C.; — samčna sodišča, Einzelgerichte ( opp. zborna sodišča, Gerichtshöfe), DZ.
  23. samčíca, f. 1) eine ledige Weibsperson, C.; — 2) das einzige weibliche Junge von einem Thier, C.
  24. sámčič, m. das einzige Kind, C.; — das einzige männliche Junge von einem Thier, C.
  25. sáməc, -mca, m. 1) der Einsame, Cig., Svet. (Rok.); pripovest o samcu-možu, ki je ob morju kočo imel, Jurč.; — 2) der ledige Mann, der Junggeselle; — ein ungepaarter Vogel (Männchen), Cig.; — 3) das Thiermännchen; — 4) der Heftelhaken, Cig.; — 5) stol za enega človeka, Svet. (Rok.), Gor.; Na samcih sedi gospoda, Vod. (Pes., rok.); — 6) ein einspänniger Wagen, der Einspänner, DZ., Cig., Dol.; vozovi samci, Levst. (Nauk); — 7) kozolec z eno vrsto bran (štantov), Svet. (Rok.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), Notr.; — 8) = samski hrib, ein isolierter Berg, Jes.
  26. sámehən, -hna, adj. sam s., ganz allein, Mik.
  27. sámən, -mna, adj. einzeln, ogr.- C.; — einsam, C.; na samno iti, auf die Seite gehen, Blc.-C.
  28. samẹ́ti, -ím, vb. impf. einsam sein: sameč, vereinsamt, Zora; ondi je samela bela hiša, Zv.
  29. samíca, f. 1) die Einsame, Cig., Jan.; — 2) eine ledige Weibsperson; — 3) das Weibchen von Thieren ( bes. von Vögeln); — 4) die Zahleneinheit, C., Vod. (Izb. sp.); samice, Unionen ( math.), Cig. (T.); — 5) pl. samice = irhaste hlače iz ene same kože storjene, Vrt., Svet. (Rok.).
  30. sámič, adv. nur, bloß, C., Raič (Slov.), Zora, ogr.- Raič ( Let.); s. eden, nur einer, vzhŠt.- C.
  31. sámičən, -čna, adj. 1) alleinig, C.; — vereinsamt: Bog, ki(r) samičnim (Kinderlosen) polno hišo otrok da, Trub.; — 2) ledig, Jan., C.; samični plesalci, Kres; — 3) = samezen, posamezen, Nov.- C.
  32. samílọ, n. der Isolator ( phys.), Cig., Jan., Cig. (T.), Naprej- C., Sen. (Fiz.).
  33. sámka, f. 1) ein alleinstehendes Frauenzimmer, Npes.- M.; die Unverheiratete: Varuj, varuj, da priletna Samka se ne boš jokala, Preš.; — 2) das Weibchen (von Thieren), Valj. (Rad).
  34. samọ̑, adv. allein, nur, lediglich, ausschließlich; samo zato, nur deshalb; ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; samo eden, nur ein einziger; — samo pojdi! habe keine Bedenken und geh! — samo če, wenn nur; samo če hoče; — samo da, nur (das ist zu bedenken, zu wünschen etc.), dass —; dobro se mi tukaj godi, samo da delati moram pridno; pojdemo vsi, samo da ne bi dež šel; — samo da, wenn nur; samo da ga vidim, že mi je laže pri srcu.
  35. samobítən, -tna, adj. selbstseiend, Cig. (T.); selbstständig, Cig., SlN.; — eigenartig, originell, Z., LjZv.; samobitno, res prečudno ozdravljevanje, LjZv.; — rus.
  36. samobítnost, f. die Selbstständigkeit, Cig.; — die Eigenartigkeit, die Originalität, Z.; — rus.
  37. samobrȃn, f. der Selbstschutz, h. t.- Cig. (T.).
  38. samocvẹ́tən, -tna, adj. dragoceni in samocvetni kameni, Naturedelsteine, LjZv.; — rus.
  39. samọ̀č, adv. = samo, nur: s. vino piti, Cig.; (sámoč) BlKr.- DSv.; ne samoč (samuč) — temveč tudi, Meg., Krelj, Trub., Dalm.; nikar le samoč ("samuč") z vodo, temveč z vodo in krvjo, Dalm.; — außer, (samuč) Meg.; ne jedo, s. da se umijejo, Dalm.; nihče nẹ́ dober, s. le sam edini Bog, Dalm.; nikar en lasec od naše glave ne more pasti, s. ako je božja volja, Trub. (Post.); nesmo tam obenega človeka našli, s. konjče in osle, Kast.
  40. samǫ̑ča, f. = samota, Kremp.- C., kajk.- Valj. (Rad), Vrt., jvzhŠt.; — na sámoči, in der Einsamkeit, Levst. (Zb. sp.), Zv.
  41. samodẹ́jən, -jna, adj. selbstthätig, DZ.; samodejna zaklopnica, DZ.
  42. samodẹ́łən, -łna, adj. 1) spontan, Cig. (T.); — 2) zuhause verfertigt: v samodelne cape obleči koga, LjZv.; trdo in debelo je samodelno sukno, LjZv.
  43. samodẹ̑łski, adj. künstlich erzeugt: samodelsko vino, der Kunstwein, samodelska slatina, künstliches Mineralwasser, Levst. (Nauk).
  44. samodesę́ti, num. selbstzehnt, Levst. (Sl. Spr.); — samodeseto, zehnfach: Bog naj vam namesti samodeseto! Rib.- M.; samodeseto se mu vračuje, Lašče- Levst. (Rok.).
  45. samoedín, adj. alleinig, einzig, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); samoedini sin, Pohl. (Km.).
  46. samogibljìv, -íva, adj. = samogiben, Zora.
  47. samogółtən, -tna, adj. = požrešen, gefräßig, Mur., Cig., Jan., Kr.; samogoltno življenje, ein schlemmerisches Leben, Jap.- C.; — habgierig, eigennützig, selbstsüchtig, Mur., Cig., Jan., Gor.; — s. časti, ehrsüchtig, Meg., Mik.
  48. samogȏłtnik, m. der Gefräßige, Mur., Kr.; — der Eigennützige, Mur.; filistri in samogoltniki, Jurč.
  49. samohǫ́ja, f. gazi si s samohojo delati, sich mit den eigenen Tritten (im Schnee) Bahn machen, Jurč.
  50. samohǫ́tən, -tna, adj. freiwillig, ogr.- C.; — selbstwillig, spontan, Cig. (T.); samohotno, mit seinem Willen, DZ.; — willkürlich, Cig. (T.); samohotna pazljivost, die willkürliche Aufmerksamkeit, Cig. (T.).
  51. samohvála, f. das Eigenlob, Z., Trub., nk.
  52. samohvȃlje, n. das Eigenlob, V.-Cig., Jan.; zagaziti v s., Zv.
  53. samoják, m. der Einsame: der von seinem Weibe geschiedene Mann, C.; — der Hagestolz, C.; — der Inwohner, C.; — ein einzelnes Zugthier, das nicht mit einem zweiten gepaart ist, C.; — ein einsam liegender Stein, C.; (tudi: samonjak, C.); nam. samovnjak (?).
  54. samojẹ̀d, -jẹ́da, m. 1) = snedež, der Vielfraß, C.; — 2) der Hahnenfuß (ranunculus), Mur.- Cig., Mik., vzhŠt.- C.; tudi: das Gauchheil (anagallis), vzhŠt.- C.
  55. samokòł, -kǫ́la, m. = samokolnica, Z., Mik.
  56. samokòv, -kóva, m. 1) das Hammerwerk, Cig. (T.), Vrt.; — 2) die Prägemaschine, DZ.
  57. samokvȃrstvọ, n. die Selbstverstümmelung, DZ.
  58. samolástən, -stna, adj. selbstständig, Cig. (T.); samolastna načela, Nov.; samolastna misel, die Eigenansicht, Cig.; — eigenmächtig, Cig., Zora; — prim. samovlasten.
  59. samolòv, -lóva, m. der Selbstfang, DZkr.
  60. samomášča, f. = samomaščina, Z.
  61. samomáščina, f. prvi mošt, ki se nacedi sam ob sebi, ne da bi grozdje teščeno (prešano) bilo, Rihenberk- Erj. (Torb.); der Beermost, der Vorschuss, Cig., Jan.
  62. samonasę́bən, -bna, adj. an und für sich, absolut, Jan.; beziehlos, Cig. (T.); samonasebna resnica, das Axiom, Cig., Jan.
  63. samonẹ̀t, -nẹ́ta, m. der Selbstzünder, Cig., Jan.
  64. samonìk, -níka, m. eine wildwachsende Pflanze, Cig. (T.); — hs.
  65. samoòk, -ǫ́ka, adj. einäugig, Cig., Levst. (Zb. sp.).
  66. samoǫ̑ljnica, f. der Selbstöler (eine mechanische Vorrichtung), DZ.
  67. samopàh, -páha, m. 1) die Blasebalgwelle, Mik.; — 2) eine Art Gerste, die gerne aus den Hülsen fällt, C., Z., Ist.- Nov.; (samopeh, Cig.).
  68. samopálən, -lna, adj. selbstentzündend, Selbstentzündungs-, DZ.; samopalni topovi, t. j. topovi, ki se sami izprožujejo, SlN.
  69. samopàš, adv. ( eig. allein abseits weidend); für sich allein, C.; s. hoditi, nach eigenem Gelüste herumgehen, Z.; s. živeti, nach seinen Gelüsten leben, Skal.- Let.; s. pustiti otroka, das Kind sich selbst überlassen, Svet. (Rok.); — zügellos, Cig.; — eigensinnig, Mik.
  70. samopàš, -páša, adj. 1) "samopaša je žival, katera se hoče zmerom strani od črede sama pasti; tudi prešeren otrok se imenuje samopaš", Levst. (Zb. sp., Tolmač); zügellos, Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) = sebičen: Otrok le nase misli, samopaš, Str.
  71. samopȃša, f. = samopašnost 1): samopaša — prazen dvor, Npreg.- Erj. (Torb.).
  72. samopášən, -šna, adj. 1) zügellos herumschweifend: samopašna živina, Z.; ( pren.) samopašne oči, Z.; — zügellos, zuchtlos, ausgelassen, Jarn., Cig., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); samopašni kozli na levici, Jap. (Prid.); samopašna volja, C.; samopašno živeti, Cig.; samopašno veselje, ausschweifende Freude, Cig.; — eigensinnig, Mik.; — 2) selbstsüchtig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; samopašna druhal, zadovoljna, da se le njej dobro godi, Str.
  73. samopȃšnik, m. 1) der Ausgelassene, ein ausschweifender Mensch, der Wüstling, Cig., Jan., C.; — 2) der Selbstsüchtige, Jan., Zv.
  74. samopášnost, f. 1) die Zügellosigkeit, die Ausgelassenheit, Cig., Jan.; s. oči, Ravn.; lovska s., der Jagdunfug, Levst. (Nauk); — der Muthwille, V.-Cig.; — 2) die Selbstsucht, der Egoismus, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); to je goli materializem, najdebelejša samopašnost, Zv.
  75. samopę́ti, num. selbfünft, Z., Levst. (Sl. Spr.).
  76. samoplačevȃvəc, -vca, m. der Alleinzahler, Cig.
  77. samoplačevȃvka, f. die Alleinzahlerin, Cig.
  78. samoplačník, m. der Alleinzahler, Cig.
  79. samopomọ̑čje, n. die Selbsthilfe, Cig. (T.), DZ.
  80. samoposẹ̑stje, n. der Alleinbesitz, Cig.
  81. samoposẹ̑stnik, m. der Alleinbesitzer, DZ.
  82. samopravíca, f. das Privilegium, Jan., DZ., SlN.- C.
  83. samoprecẹ́njanje, n. die Selbstüberschätzung, Cig. (T.).
  84. samoprecẹnjávanje, n. die Selbstüberschätzung, Cig. (T.).
  85. samoprecẹnjevȃnje, n. die Selbstüberschätzung, Jan. (H.).
  86. samoprìd, -prída, m. der Eigennutz, Mur., Jan.; varovati se samoprida, Ravn.
  87. samoprídən, -dna, adj. eigennützig, egoistisch, Mur., Cig., Jan., C., nk., Kr.
  88. samoprı̑dnež, m. der Eigennützige, Mur., Cig., Jan., nk.
  89. samoprı̑dnica, f. die Eigennützige, Jan.
  90. samoprı̑dnik, m. der Eigennützige, C.
  91. samoprídnost, f. die Eigennützigkeit, der Egoismus, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  92. samorȃseł, -sla, adj. wildwachsend, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; samorasla zel, eine von der Natur ohne Pflege hervorgebrachte Pflanze, Cig.; samorasli hmelj, der Rasenhopfen, Cig.; — samorasli kamen, der natürliche Stein, Cig.; samoraslo žveplo, der Jungfernschwefel, Cig.; — urwüchsig, Jan.; originell: s. izraz, Zora.
  93. samorȃsəłka, f. samoraslo (ne zasajeno) drevo, Slom.- C.
  94. samorȃsəłnik, m. die aus einem Kern ( z. B. einem Apfelkern) zufällig hervorgewachsene Staude, Cig.
  95. samorášč, adj. wildwachsend, urwüchsig, Jan., Lašče- Levst. (M.); s. les, Jurč. (Tug.); samorašča sliva, samorašč oreh, BlKr.; — ( fig.) samorašča beseda, t. j. ne skovana, Levst. (Zb. sp.).
  96. samoráški, adj. = samorašč, C., Z.
  97. samorážən, -žna, adj. s. kamen ima razo, po kateri se rad prekolje, Gor.
  98. samorǫ́čən, -čna, adj. mit der freien Hand gemacht, Hand-: samoročno risanje, samoročni zriski, Handzeichnungen, Navr. (Let.).
  99. samorǫ́dən, -dna, adj. naturwüchsig, Cig., Jan.; samorodna krepost jezika, LjZv.; samorodna slovanska omika, Str.; samorodna stvar, das Naturwerk, Cig. (T.); — gediegen ( min.), Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — rus.
  100. samorǫ́dnost, f. die Urwüchsigkeit, Levst. ( LjZv.).

   41.801 41.901 42.001 42.101 42.201 42.301 42.401 42.501 42.601 42.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA