Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (42.201-42.300)

  1. rusovína, f. svinčena r., der Mennig, DZ.
  2. rusúlja, f. rusa krava, Zilj.- Jarn. (Rok.), Z.
  3. rȗš, m. die Zwergkiefer (pinus mughus), M., Z., C.; — prim. furl. russe = pinus mughus in pinus pumilio, Štrek. (Arch.).
  4. 1. rúša, f. der Rasen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Gor., Dol.; ruše rezati, Dol.
  5. 3. ruša, f. die Krätze, nav. pl. ruše = garje, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. furl. russar = garati, kratzen.
  6. rúšav, adj. = garjav, krätzig, C., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. 3. ruša.
  7. rúšəlj, -šlja, m. 1) der Erdstecher (ein Werkzeug), Z.; — 2) die Geschirrkratze, Jarn.
  8. rúšenje, n. 1) das Zerstören, Cig.; — 2) das Rasenstechen, M.
  9. rúšev, adj. Krummholz-, Zwergkiefer-, Z.; ruševo olje, Jan.
  10. rúševəc, -vca, m. 1) der Birkhahn (tetrao tetrix), Cig., Jan., M., Erj. (Ž.), Gor.; — 2) = ruš, die Zwergkiefer, der Krummholzbaum, C.; — 3) = pljuvanec, die Alpenrose, der Almrausch (rhododendron), Jesenice ( Gor.).
  11. 1. rúševina, f. coll. der Rasen, C., Z.
  12. 2. rúševina, f. das Zwergkieferholz, das Krummholz, Jan.
  13. rúševje, n. coll. 1) das Zwergkieferholz, das Krummholz (pinus mughus), Snežnik ( Notr.)- M., Nov.; — 2) = ruševec 3), der Alpenrosenstrauch (rhododendron), Zv.; = prim. ruš.
  14. rušíłən, -łna, adj. zerstörend, Jan. (H.).
  15. rúšina, f. das Rasenstück; rušine rezati, Rasen stechen, Cig.; — der Rasen: pod rušino iti = ins Gras beißen, Cig.
  16. rušı̑telj, m. der Zerstörer, Jan.; — r. miru, der Friedensstörer, Šol.
  17. rušı̑təv, -tve, f. die Zerstörung, nk.; — die Störung, Jan.
  18. rúšiti, rȗšim, vb. impf. 1) erschüttern, umwerfen, Cig., C.; — niederreißen, Cig., Jan.; r. se, einstürzen, Jan.; — red r., die Ordnung verletzen, Jan., nk.; — 2) auflockern, Šol., C.; — schüren, Guts.; — 3) Rasen ausstechen, Guts., Jarn., Cig., Mur.; = celino r., C.; — 4) reibend reinigen: kotel r., Zilj.- Jarn. (Rok.); posodo r., das Geschirr ausreiben, Jarn., M.
  19. rušı̑vəc, -vca, m. der Zerstörer, Cig., Jan.
  20. rȗšje, n. coll. die Zwergkiefer, das Krummholz (pinus mughus), Cig., Jan., Svet. (Rok.), Nov.
  21. rušljìv, -íva, adj. zerbrechlich, mürbe: kamenje je rušljivo, Cig.
  22. rùšt, rúšta, m. = oder, das Gerüst; — iz nem.
  23. 1. rúta, f. das Tuch, das Tüchel; bes. das Kopf- oder das Halstüchel; ruto na glavo dejati; ruto si privezati; — žimnata r., das Haartuch, das Beutelsieb (in den Mühlen), V.-Cig., Jan.
  24. rutanica, f. eine Art Haue, Št.- Mur., Cig.; die Kreuzhacke, C.
  25. rutíti, -ím, vb. impf. = retiti, verletzen, BlKr.- Cig.
  26. ružı̑łnica, f. die Kukuruzentkörnungsmaschine, Cig.
  27. ružı̑nje, n. coll. = ružine, grüne Nussschalen, Cig., Jan.; — leere Hülsen, Z.
  28. rúžiti, rȗžim, vb. impf. aushülsen, schälen: fižol, grah r.; zelene orehe r., Cig., Jan., Dol.; grah se ruži, die Erbsen rühren sich aus, Cig.; — entkörnen: koruzo r., Cig., Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt., BlKr.; — korenje r. = blato s korenja strgati, Celjska ok.- Trst. (Let.); — r. koga, jemanden ausziehen ( fig.), Zv.; — prim. žuriti.
  29. rváč, m. 1) der Flachs-, Hanfraufer, (rov-) C., Z.; — 2) der Balger, der Raufer, C.; (rovač) Cig.
  30. rváča, f. 1) = snop zrelega in izrvanega lanu ali konopelj, die Flachs- oder Hanfgarbe, Z., Lašče- Erj. (Torb.), Dol.; — 2) nizka in zajetna ženska (šaljivo), Lašče- Erj. (Torb.).
  31. rváčast, adj. einer Hanf- o. Flachsgarbe ähnlich: rvačasta ženska = nizka in zajetna ženska (šaljivo), Lašče- Erj. (Torb.).
  32. rválọ, n. = kramp, die Spitzhaue, Habd.- Mik., C.
  33. rvàn, -ána, m. der Raufbold, Cig., Jan., Gor.- M., Vod. (Izb. sp.).
  34. rvánica, f. 1) = zel s korenikami izrvana, C.; — 2) = rvača 1), Notr.
  35. rvánka, f. die Rauferei, Dict., Lašče- Levst. (Rok.), SlGor.- C.; — der Zwist, Jarn., Cig., Met.
  36. rvȃnkati se, -am se, vb. impf. zanken, streiten, C.
  37. rváti, rújem, vb. impf. 1) (mit der Wurzel) ausreißen, raufen; konoplje, lan r.; Lase si črne ruje, Preš.; — 2) r. se, raufen, sich balgen; otroci se rujejo, Dol.; s smrtjo se r., Krelj; — streiten, zanken; tudi se za to, kateri bi imel prvi biti, nemata rvati, Krelj; — 3) r. se (rovati se) = pojati se (o kobili), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — praes. rvȃm, Dol.; ŕjem, Gor., jvzhŠt.; tudi: rúvam, Valj. (Rad); rvèm, Jan., Mik., Valj. (Rad).
  38. rvávən, -vna, adj. raufsüchtig, Cig.; — zänkisch, Hip. (Orb.).
  39. rvíšče, n. der Tummelplatz, C.
  40. ržȃda, f. = zmesno žito, pol pšenice, pol rži ("-ada" je laško obrazilo), Podkrnci- Erj. (Torb.); — pogl. soržica.
  41. ržẹ̑la, f. ein eiserner Hebel zum Steinbrechen, Kr.- Valj. (Rad).
  42. rženják, m. das Roggenbrot, Mur., Cig., Jan., C., Vrt., vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  43. ržę́nka, f. das Zittergras (briza media), Cig., Tuš. (R.), C.
  44. 1. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten ( prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen ( prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; ( prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise ( nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.- Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.- Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica ( Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.
  45. 2. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.- Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
  46. 3. s-, nam. vz- (pred nemimi soglasniki), I. praep. (le kot del v prislovih): spet ( nam. vzpet); — II. praef. = vz-: stegniti, zbuditi, splezati na drevo.
  47. (s), stsl. sь, pron. le nekatere oblike tega zaimena se še rabijo: do sega malu, Skal.- Mik.; sega sveta, Krelj- Mik.; na sem svetu, Krelj- Mik.; do, od se dobe, Habd.- Mik.; od sega dne, ogr.- C.; po sem životu, nach diesem Leben ("po zym sywoty"), rok. iz 15. stol.- Mik.; v se noči, ogr.- C.; o si dobi (osidobi), BlKr.- Mik.; do sih čas, do sih pot, do sih krat, = dosihmal, C.; do seh (sih) dob, do seh (sih) mal, od seh (sih) mal, po seh (sih) mal, ( nav. skupaj pisano).
  48. sȃblja, f. 1) der Säbel; bridka s.; — iz nem.? ( "ein weitverbreitetes Wort unsicheren Ursprungs", Mik.); — 2) die Schwertlilie (iris germanica), Črniče pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  49. sabljárka, f. neka ptica: der Säbelschnäbler (recurvirostra), Erj. (Z.).
  50. 2. sabljáti, -ȃm, vb. impf. 1) gierig u. schnaufend fressen, C., Z., Dol.; — 2) hastig sprechen, schwätzen, Z., Ig (Dol.); — prim. sobotati.
  51. sabǫ́l, m. = krojač, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž.
  52. sȃčar, -rja, m. = velik sak, v katerem se ribe hranijo, vzhŠt.- C.
  53. 1. sȃčina, f. der Bodensatz, (sačna) Štrek.; — prim. sačiti.
  54. 2. sačína, f. das Netzgarn, Z.
  55. sáčiti, * -im, vb. impf. 1) = s sakom ribe loviti (v motni vodi), Kostanjevica- Erj. (Torb.); — übhpt. fangen, Jan.; z železnimi grebeni polhe sačijo, Slc.; — 2) = gosto vino precejati skozi vrečo, v kateri ostanejo drožje, Ip., Kras- Erj. (Torb.); — 3) ( intr.) hindurchdringen, durchschlagen: mokrota skoz papir sači, Blc.-C., Z.
  56. sȃčnica, f. vom Geläger abgezogener, filtrierter Wein, Vrtov. (Vin.), Blc.-C.
  57. sȃd, sȃda, sadȗ, m. 1) die Frucht; drevo se po sadu spoznava, Ravn.- Mik.; kako pravite le temu sadu? Mur.; — telesni sad, die Leibesbürde, Cig.; — ( pren.) ali je to sad mojega prizadevanja? sad prave vere; — 2) = sadež, der Ansatz ( z. B. von Bäumen), C.; die Plantage, Cig. (T.).
  58. sáda, adv. = zdaj, sedaj, Habd.- Mik., Ben.- Kl.
  59. sadaj, adv., Alas., Boh., Dict. i. dr., pogl. sedaj, zdaj.
  60. sadár, -rja, m. 1) der Obsthändler, Mur.- Cig.; pogl. sadjar; — 2) der Plantagenbesitzer, Cig. (T.).
  61. sadȃrstvọ, n. = sadjarstvo, LjZv.
  62. sȃdba, f. = sajenje, die Pflanzung, Nov.
  63. sȃdeštvọ, n. die Setzpflanzen, C.
  64. sȃdež, m. das Gepflanzte, der Setzling; — der Neusatz: zelni s., die Krautpflanzen, Dict., Cig.; pl. sadeži, die Neuanlage ( z. B. in einem Weingarten), jvzhŠt.; — die Fruchtpflanze, Mur., Cig.; — die Fruchtart, Cig.
  65. sȃdežina, f. die neue Anlage, der Neusatz, C.
  66. sȃdežnik, m. der Pflanzgarten, die Pflanzschule, Jan., Nov.
  67. sadı̑čje, n. coll. = sadike, Setzlinge, C.; — der Pflanzgarten, Cig.
  68. sadı̑čnik, m. der Pflanzgarten, Cig.
  69. sadíka, f. die Setzpflanze, das Setzreis, der Setzling, Mur., Cig., Jan., DZ.; sadike in korenine se pokopajo po vrtu, Ravn. (Abc.).
  70. sadı̑łnica, f. die Pflanzschule, Jan., DZ.; die Obstbaumschule, Cig., Jan.
  71. sadílọ, n. das Pflanzen, das Setzen ( z. B. der Kartoffeln), Z., Nov.- C.
  72. sadíšče, n. die Pflanzstätte, die Pflanzschule, Cig., Jan., Šol., DZ.; gozdarsko s., die Waldbaumpflanzschule, Nov.; trtno s., die Rebenschule, Jan. (H.).
  73. sadı̑təv, -tve, f. die Pflanzung, das Setzen, Cig., Jan., Nov.- C.
  74. sadíti, -ím, vb. impf. pflanzen, setzen; peške, koščice, krompir, salato, trsne ključe, drevesca s.; govori, kakor da bi rožice sadil, er spricht schön; — ( pren.) dvojbo komu s. v srce, Jurč.
  75. sadı̑vəc, -vca, m. der Pflanzer, der Setzer, Cig., Slom.- C., Valj. (Rad).
  76. sadı̑vka, f. die Pflanzerin, die Setzerin, Cig., Jan.
  77. sadjár, -rja, m. der Obstbaumzüchter, nk.; — der Obsthändler, Guts., Mur., Cig., nk.
  78. sadjárski, adj. die Obstbaumzucht betreffend: vinarska in sadjarska šola, die Wein- und Obstbaumschule, nk.
  79. sadjȃrstvọ, n. die Obstzucht, die Obstcultur, nk.
  80. sadjegǫ́ja, f. = sadjereja, C., Z.
  81. sadjerę́ja, f. = sadjarstvo, die Obstbaumzucht, Cig., Jan., nk.
  82. sadjerę̑jəc, -jca, m. = sadjar, der Obstzüchter, Cig., Jan., nk.
  83. sadjerę́jən, -jna, adj. Obstzucht-, Jan., nk.
  84. sadjerę̑jski, adj. Obstzucht-, nk.
  85. sádjevəc, -vca, m. aus Obst bereiteter Brantwein, Gor.; — der Obstmost, der Obstwein, Cig., Jan., DZ.
  86. sadníca, f. die Pflanzschule, ZgD.; odprti jarki so prave sadnice plevelskih rastlin, Nov.
  87. sadník, m. 1) = sadivec, der Pflanzer, Cig., Nov.- C.; — 2) = sadika, Cig., C.
  88. sadnı̑t, adj. = sadniv, Ist.- LjZv.
  89. sadnìv, -íva, adj. mit dem Satteldruck behaftet: sadniva kobila, Ist.- LjZv.
  90. ságati, -am, vb. impf. 1) züngeln (o kači, o plamenu), Fr.- C.; — 2) heftig und schnell athmen: pes saga ("saha"), Gor.; — ( nam. segati? C.).
  91. sāgo, m. moka iz palmovega stržena, der Sago, Cig., Tuš. (B.).
  92. sagovína, f. das Sagoholz, Cig.
  93. sàj, adv. 1) (das nachgesetzte) ja, doch; saj si vedel, du hast es ja (doch) gewusst; saj te ne bo konec, če se boš malo zmočil, du wirst ja nicht zugrunde gehen, wenn du ein bisschen nass wirst; saj pravim, iz tebe nikoli nič ne bo; — 2) mindestens, zum wenigsten, Mur., Cig.; (v tem pomenu nav. vsaj).
  94. sája, f. 1) das Setzen ( v. Pflanzen), Jan., C.; s. mladih dreves, Jarn. (Sadj.); — 2) der Ruß, Guts., Mur., Erj. (Torb.); — nav. pl. saje; črn kakor saje; jelove s., der Kienruß, DZ.; svetle saje, der Glanzruß: kotel ponvi saje očita = ein Esel schilt den andern Langohr, Levst. (Zb. sp.); — 3) pl. saje = sedno: saje ima, (wund vom Sattel oder [beim Menschen] vom Liegen), Gor., Notr.- Levst. ( LjZv.).
  95. sajáč, m. = orodje, s katerim se zelje sadi, Blc.-C.
  96. sájast, adj. 1) rußartig; rußfarben, Mur., Cig., Jan.; — 2) rußig, berußt, Cig., Jan.; sajast in upipan, Trub.; — 3) wund vom Satteldruck oder vom Liegen, Gor., Notr.- Levst. ( LjZv.).
  97. sájav, adj. 1) rußig, berußt; — 2) rußfarben: sajav leščnik, eine reife Haselnuss, Dict., Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; sajavo grozdje, t. j. tako zrelo, da že rjavi, Hal.- C.
  98. sájavəc, -vca, m. 1) = sajav človek (o kovaču), Str.; — 2) = sajav leščnik, Gor.- Valj. (Rad); — 3) eine Entzündung bei Thieren, M.; der Milzbrand, Cig., Nov.; s. na parkljih, die Klauenseuche, Dol.- Cig.; — die Dürrmaden (eine Kinderkrankheit), V.-Cig.; — 4) der Rauchtopas ( min.), Cig. (T.).
  99. sajegȗləc, -lca, m. zaničlj. nam. dimnikar, Cig., Levst. (Zb. sp.), Ljub.
  100. sájəm, -jma, m. der Jahrmarkt, jvzhŠt.; pogl. sanjem.

   41.701 41.801 41.901 42.001 42.101 42.201 42.301 42.401 42.501 42.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA