Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (42.101-42.200)

  1. rožìč, -íča, m. dem. rog; 1) das Hörnchen; — češplje gredo v rožiče (krümmen sich hornförmig), Ljubljanska ok.; — das Horn (als Blasinstrument); — der Zacken des Hirschgeweihes, Cig., Jan.; — 2) das Schröpfhorn, der Schröpfkopf, Z., UčT.; — 3) das Wursthorn, der Wurstbügel, Cig., C., Gor.; — 4) das Messerheft, Notr.; — 5) rožiči, die Frucht des Bockshornbaumes (ceratonia siliqua), das Johannisbrot; — 6) das Kipfel, Gor.; — 7) ein entkörnter Maiskolben, C., SlGor.; — 8) der Fichten-, Tannenzapfen, C.; — 9) der krumme Schnabel am Samen, Cig.; — 10) = rženi rožiček, das Mutterkorn am Roggen, Cig., Jan., Dol.; — 11) die Haarschnecke, C.; — tudi: róžič, -íča, Valj. (Rad), Gor.
  2. rožı̑čək, -čka, m. dem. rožič; 1) das Hörnchen; — 2) das Kipfel, Lašče- Levst. (Rok.), Gor.; — 3) der Eiszapfen, Cig.; — 4) rženi r., das Mutterkorn des Roggens (sclerotium clavus), Cig., C., Tuš. (R.).
  3. rožíčevje, n. das Beinholz (lonicera xylosteum), Josch.
  4. rožíčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. sich hornförmig krümmen: češplje se rožičijo = gredo v rožiče, Z.
  5. rožína, f. der Marienkäfer (coccinella septempunctata); otroci jo nagovarjajo: "roža, rožina! pokaž' svoj'ga možina!" (kamor zleti, ondi jej živi mož), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  6. rǫ́žiti, -im, vb. impf. Geräusch machen, vzhŠt.- C.; s pestnico po stolu r., vzhŠt., ogr.- Kres.
  7. 1. rǫ̑žje, n. coll. = rozge, pos. suhe rozge, die Rebenabschnitzel, das Rebenreisig.
  8. 2. rožjè, n. = orožje, die Waffe(n), C., ogr.- Valj. (Rad); meč ali drugo rožje, Rec.; rǫ̑žje, Levst. (Zb. sp.).
  9. rọ̑žka, f. 1) die Schließfrucht, Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) kravje ime: krava z velikima rogoma, Cig.; — 3) ovčje ime, Ist.- Erj. (Torb.).
  10. rožljálọ, n. das Klirrzeug, Cig.
  11. rožljȃnje, n. das Geklirr, das Gerassel ( z. B. von Waffen, Ketten).
  12. rožljáti, -ȃm, vb. impf. klirren, rasseln; sablje, verige rožljajo; s sabljami, z verigami r.; — prim. rožiti iz nem. rauschen (?).
  13. 1. rǫ́žnica, f. 1) das Horn als Blasinstrument, Cig., Jan.; — die Zinke, Jarn.- M., Mur.- Cig.; — die Schalmei, Mur., Jan., Valj. (Rad); — die Bockpfeife, Cig.; — 2) rožníca = kost, na katero je nasajen rog, der Stirnzapfen, Vrt., Bolc- Erj. (Torb.); — 3) rožnice, das Beschläge der Heugabelzacken, Notr.
  14. rožnína, f. 1) die Hornsubstanz, Cig.; — 2) die Hornabfälle, Z., Burg. (Rok.).
  15. r̀t, ŕta, m. die Spitze: z. B. die Spitze des Messers, des Schwertes, Habd.- Mik.; die Felsenspitze, die Spitze eines Berges, der Gipfel, Cig., Jan., Mik.; — zemeljski r., die Landspitze, das Cap, Cig. (T.), Jes.; — prvi rt (pri ladji), der Schiffsschnabel, zadnji rt, das Schiffshintertheil, Meg.
  16. ŕtast, adj. spitzig, C., nk.; rtasti lok, der Spitzbogen ( arch.), Cig. (T.).
  17. rtíče, f. pl. = kratke sani za rudo, Kor.; — = dvojne kratke sani pri enem vozilu, Gor.; — nam. rtiči?
  18. rtína, f. 1) eine große Bergspitze, Cig.; — 2) die Hügelfläche, C.
  19. rubę̑ščina, f. 1) die als gerichtliches Pfand genommene Sache, Dict., Cig., Jan., Burg. (Rok.); oznanjevavec kriči o cesti, davkih in rubeščini, Jurč.; — 2) das Pfändungsgeld, Cig.
  20. rubíłən, -łna, adj. die Pfändung betreffend: rubı̑łna izkaznica, der Executionsausweis, Levst. (Nauk).
  21. rubljìv, -íva, adj. = zaruben, pfändbar, Cig., Jan.
  22. rubrīka, f. razpredelek, die Rubrik.
  23. rȗcək, -cka, m. ein entkörnter Maiskolben, C., vzhŠt.
  24. rúča, f. der Zaunring, Savinska dol.; — prim. roča.
  25. rúčati, -ím, vb. impf. brüllen, Cig., C., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — grunzen, C.
  26. rúčiti, rȗčim, vb. pf. stoßen, C.; Kresnik z močnim čelom ruči v črnega bika, Npr.- Kres; — prim. rukniti.
  27. rȗd, rúda, adj. roth, braun, C.; ruda kri, rothes Blut, Zora; — prim. hs. rud, röthlich.
  28. rúda, f. 1) das Erz; železna r., das Eisenerz; rudo kopati, Erze bauen; — 2) die Erzgrube, Mur.; — der Steinbruch, Mur., C., Št. Peter pri Mariboru- Kres.
  29. rudár, -rja, m. der Erzgräber, der Bergarbeiter, der Bergknappe; — tudi: rȗdar.
  30. rudáriti, -ȃrim, vb. impf. Erzgräber sein, Cig., Jan.
  31. rudárski, adj. Bergmanns-, bergmännisch, montanistisch, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); rudarsko društvo, die Gewerkschaft, Cig. (T.); r. zakon, das Berggesetz, Levst. (Nauk).
  32. rudȃrstvən, -əna, adj. Bergbau-: rudarstveno znanstvo, Cig.; rudarstveno oblastvo, die Bergbehörde, DZ.
  33. rúdast, adj. erzartig, Cig.; — erzfarben, Cig.
  34. rúdən, -dna, adj. Erz-, Mineral-, Cig., Jan.; — erzhaltig: rȗdna žila, die Erzader, Cig., Jan., Cig. (T.); rudna kopel, das Mineralbad, Cig. (T.).
  35. rudi, adv. immerwährend, Rez.- Baud.
  36. rúdica, f. dem. ruda; das Erzchen.
  37. rudílọ, n. das Vererzungsmittel, V.-Cig.
  38. rudíšče, n. das Erzlager, Jan.
  39. rudíti, -ím, vb. impf. 1) vererzen, metallisieren, Cig.; — 2) = rdečiti, röthen, Jurč.; r. se, sich röthen: svetloba se je rudila na zidu, Glas.
  40. rȗdnat, adj. erzhaltig, Cig., Jan., nk.
  41. rȗdnica, f. 1) das Mineralwasser, die Mineralquelle, Jan., Cig. (T.), DZ., Jes., Navr. (Let.), Erj. (Min.); — 2) = rudnik, die Erzgrube, Jan., M.; — 3) das Erzhaus (bei den Schmelzhütten), Cig.
  42. rȗdnik, m. die Erzgrube, das Bergwerk, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  43. rudnı̑nski, adj. mineralisch, Mineral-, Cig., Jan.; rudninsko olje, das Mineralöl, Levst. (Nauk); rudninska fizika, die Mineral-Physik, Cig. (T.).
  44. rúdnost, f. die Erzhaltigkeit, Cig., Jan.
  45. rúdọ, n. die Deichsel, Habd.- Mik., Jarn., Cig., vzhŠt.- SlN.
  46. rudobę̑rəc, -rca, m. der Erzklauber, Jan.
  47. rudokòp, -kópa, m. der Erzgräber, der Grubenarbeiter, der Bergknappe, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.
  48. rudokópən, -pna, adj. Bergbau-, Cig.; rudokǫ̑pna svobodnost, die Bergbaufreiheit, Cig.; rudokopne stvari, Bergbauangelegenheiten, DZ.
  49. rudokǫ̑pnja, f. die Berggrubenarbeit, Jan., Cig. (T.); črteže za rudokopnjo napravljati, DZ.
  50. rudonǫ́sən, -sna, adj. erzführend, Cig. (T.).
  51. rudoprȃłnica, f. das Erzwaschwerk, der Waschherd, Cig., Jan.
  52. rudoslẹ̀d, -slẹ́da, m. die Schürfung: svobodni r., der Freischurf, DZ.
  53. rudoslẹ̑dba, f. die Schürfung, Cig. (T.), DZ.
  54. rudoslẹ̑dəc, -dca, m. der Schürfer, Jan., LjZv.
  55. rudoslẹdína, f. = rudoslednina, DZ.
  56. rudoslǫ̑vəc, -vca, m. der Erzkundige, der Metallurg, Cig., Jan.
  57. rudoslǫ̑vje, n. die Erzkunde, die Metallurgie, Cig., Jan.
  58. rudotòp, -tǫ́pa, m. der Schmelzofen, Jan. (H.).
  59. rudovína, f. die Erzart, Cig., Jan.
  60. rudovı̑t, adj. erzhaltig, Cig., Jan.; rudovite kopeli, die Mineralbäder, Cig. (T.).
  61. rudovı̑tost, f. die Erzhaltigkeit, Jan.
  62. rúgati se, -a se, vb. impf., Z., Zv., pogl. rigati se.
  63. rúha, f. 1) das Leintuch, bes. das Bettuch, Mur., Cig., Krelj, Vrt., kajk.- Valj. (Rad), Dol., vzhŠt.; — das Tischtuch, vzhŠt.; — 2) eine Art Heunetz aus Bast, Rib.- M.; — prim. rjuha.
  64. rȗhar, -rja, m. ruharji so nevestini svatje, kateri ji "ruho" na njen novi dom pripeljejo, da je med svate razdeli, BlKr.- Let.
  65. rúhati, -am, vb. impf. rühren, erschüttern, lockern, vzhŠt.- C.; r. se, sich bröckeln, rieseln, vzhŠt.- C.
  66. rȗhma, f. ein plötzlicher Sturm, ( fig.) ein Auflauf, ein Tumult, SlGor.
  67. rȗhmati, -am, vb. impf. tosen, lärmen, C., Z.
  68. rúhọ, n. 1) = ruha 1), das Leintuch, das Bettuch, C.; — das Tischtuch, C.; — ubrano r., die Draperie, Cig. (T.); — ( pren.) der Deckmantel: lenobo pokrivati z ruhom svetosti, LjZv.; — 2) das Linnenzeug, kajk.- Valj. (Rad).
  69. rȗj, m. der Färberbaum, der Perrückenbaum, der Gelbholzsumach (rhus cotinus), Cig., Jan., C., Kras- Mik., Tuš. (B.), Štrek.
  70. rujevína, f. das gelbe Sumachholz, Cig. (T.).
  71. rúkniti, rȗknem, vb. pf. einen Ruck thun, stoßen; — iz nem.
  72. rúkulja, f. der Senfkohl (eruca sativa), Št. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — der Doppelsame (diplotaxis), Breg ( Ist.)- Erj. (Torb.); — die Rauke (sisymbrium officinale), Z., Medv. (Rok.); — iz it., Štrek. (Arch.).
  73. rúliti, -im, vb. impf. brüllen, heulen, Dict., Z., Burg. (Rok.); bik ruli, Z.; burja ruli, Z.; divjaki še zdaj rulijo pod zemljo v jazbini, LjZv.
  74. rumenẹ́ti, -ím, vb. impf. gelb werden; grozdje rumeni; jabolka rumenijo.
  75. rumeníca, f. 1) gelbe Erde, Cig.; — svinčena r., das Bleigelb, Cig.; — 2) = pisanka, piruh, das Osterei, ogr.- C.; — 3) neka breskev, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 4) neka zgodnja češpa, C.; — 5) die Gelbsucht, Jarn., Cig., Gor.; — 6) = cinober, Cig., Jan.
  76. rumenílọ, n. 1) die gelbe Farbe, das Gelb, Cig., Jan., DZ.; anilinovo r., das Anilingelb, DZ.; — 2) die Röthe: večerno r., Jan.; — die Schminkröthe, Habd.- Mik.; — die rothe Schminke, Guts.- Cig.
  77. rumeníti, -ím, vb. impf. gelb machen; moko v maslu r., das Mehl bräunen, Cig., Dol.; r. jed, eine Speise bräunlich werden lassen, Vod. (Izb. sp.); — r. se, gelb werden.
  78. rumenorę̑pka, f. der Gelbschwanz, Cig.
  79. rȗmpa, f. 1) der Knollen, der Knorren ( z. B. am Holze), C.; — 2) neka velika hruška, Mur., vzhŠt.
  80. rúnja, f. 1) die Haarzotte, Z., BlKr.; — 2) der Flachswickel, C.; — 3) koruzna latica (panoga), ki ima malo zrnja (tako se utegne imenovati od las, katere ima na sebi), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 4) ein Ausschlag im Gesicht, Cig.; — pl. runje, die Blattern, Banjščice, Tolm.- Erj. (Torb.); — 5) pl. runje, eine Art Gauchheil (anagallis), Cig.
  81. rúnjast, adj. zottig, zerzaust, Habd.- Mik.; r. človek, r. pes, BlKr.
  82. rúnjav, adj. 1) zottig, zerzaust, Z.; r. človek, r. pes, BlKr.; — rauh: r. papir, Jan.; — 2) narbig im Gesicht, M., Z.
  83. rúnjavəc, -vca, m. = razkuštran fantič, BlKr.
  84. 1. rúpa, f. 1) die Erdhöhle, das Erdloch, Cig., Jan.; ( bes. von den Karsthöhlen, Notr.); — 2) eine Wassergrube, Cig., Jan.; jama, v katero ponicuje kak potok, Mik., Lašče- Erj. (Torb.); eine von reißendem Wasser gebildete Grube, C.; — die Grube übhpt., vzhŠt., jvzhŠt., BlKr.; visoko v gori v črni rupi leži še umazan sneg, Glas.; — 3) die Cisterne, Mur., Cig., Jan., Met., Dalm.- Valj. (Rad), Vrt.; = suha r., C.; mene, vir žive vode, so zapustili, izsekali so rupe, luknjate rupe, ki vode ne drže, Ravn.; — 4) das Kesselthal, Cig. (T.); — die Mulde, Cig., Jan., Jes.; — 5) zatilna rupa, das Hinterhauptloch, Erj. (Som.); — 6) die Kennung im Pferdezahn, Cig.
  85. 2. rúpa, f. 1) das Rasenstück, C.; — 2) rupe = šota, der Torf: požigati in rezati rupe, Levst. (Močv.); — 3) neki plevel z dolgimi koreninami, C.; = huda r., Z.
  86. 1. rupáča, f. die Bergschlucht, C.; — das Loch, die Grube, vzhŠt.; — prim. 1. rupa.
  87. rupèč, -ę́ča, adj. = ripeč, geröthet (von einer Entzündung, von Schamröthe u. dgl.); rupeča rana, Dol.- Cig.; rupeča oteklost, Dict.; njih obličja bodo rupeča kakor plamen, Dalm.
  88. rupečína, f. die Entzündungsröthe, Dict.
  89. rȗpnik, m. = brezno na močvirju, Dol.- Kres.
  90. rȗs, rúsa, adj. 1) roth, Alas., Štrek.; braunroth, Cig., Jan., Erj. (Som.), Ip., Goriška ok. - Kras - Erj. (Torb.); "zwischen braun und blond (meist von Haaren)", Zilj.- Jarn. (Rok.); Meni nič za tebe ni, Ki imaš ruso ("roso") glavo, Npes.-K.; ruso vince, Prip.- Mik.; — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)- Erj. (Torb.); ( prim. furl. rusecòn, Štrek. [Arch.]); — von der Sonne gebräunt, M., Z.; ruse roke, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) gelb, C., Rez.- Mik., Baud.; — prim. lat. russus, Mik. (Et.).
  91. 2. rusa, f. bajeslovno bitje: o pustu vodijo ob Ščavnici šemo konju podobno (Belo Ruso vodimo, Konjem srečo prosimo), Pjk. (Črt. 212.); — o pustu "ruso" kozje podobe od hiše do hiše jezdijo, C.
  92. 3. rusa, f. der Bartweizen, vzhŠt.- C.; — prim. ruse.
  93. 1. rȗsast, adj. gebräunt, M., Z.; — fuchsroth, Cig.; — von röthlichem Haar, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  94. rȗsəc, -sca, m. 1) der Rothkopf, Cig., Jan., Šol., Bes.; — 2) = rdeče živinče moškega spola, Cig.; — = rjavi mravinec, Koborid- Erj. (Torb.), Tolm.; — vsul mu je ruscev za glavo = er hat ihm einen Floh ins Ohr gesetzt, er machte ihm die Hölle heiß, Koborid- Erj. (Torb.); — 3) neka vinska trta, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 4) die Moorhirse (sorghum vulgare), Štrek.
  95. rusíca, f. 1) = rdeča mravlja, Cig., Jan., C., Mik., Gor.; rdečkastorumena r., die röthlichgelbe Gartenameise (myrmica rubra), Erj. (Ž.); rúsica, Rez.- Baud.; — 2) die Würfelnatter, C.; — 3) rúsica, neko jabolko, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — rúsica, neka hruška, Tolm.- Erj. (Torb.).
  96. rusı̑n, m. rus vol, Cig., C., Rib.- Mik., Vrt.; hej, rusin, od sebe! Zv.
  97. rúsiti, -im, vb. impf. rothbraun färben, bräunen, M.; r. se, braun werden, C., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  98. rȗska, f. 1) rusa krava; die Fuchsstute, Gor.; — kozje ime, Krn- Erj. (Torb.); — ovčje ime, Erj. (Torb.); — 2) rdečkasta mravlja, Cig., Jan., Gor., Notr.; — 3) die Schleihe (tinca vulgaris), Ip.- Erj. (Torb.); — 4) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.); — die Erdbeere, Alas.; — 5) pl. ruske, die Masern, Polj., Idrija; — ein ähnlicher Ausschlag: die Rötheln, Cig.; die Schafblattern, Gor.
  99. rȗslja, f. 1) eine Getreideart, dem Weizen ähnlich, Štrek.; ( prim. 3. rusa); — 2) neka riba v Krki, Kostanjevica ( Dol.)- Erj. (Torb.).
  100. rusljáti, -ȃm, vb. impf. schreien, krächzen, ogr.- C.; (o kavranu) ogr.- Valj. (Rad).

   41.601 41.701 41.801 41.901 42.001 42.101 42.201 42.301 42.401 42.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA