z (4.201-4.300)

4201. zbújanje, n. das Wecken; — ( nam. vzb-).
4202. zbújati, -am, vb. impf. ad zbuditi, wecken; — ( nam. vzb-).
4203. zbújavəc, -vca, m. kdor zbuja, der Erwecker, Cig.; — ( nam. vzb-).
4204. zbujénje, n. die Erweckung; — ( nam. vzb-).
4205. zbúnčiti, -bȗnčim, vb. pf. convex machen, M.; z. se, wulstig werden, C.; eine erhabene Geschwulst, eine Beule bilden, Z.; — ( nam. vzb-); prim. bunka.
4206. zbúriti, -im, vb. pf. = razburiti, Jan. (H.); — ( nam. vzb-).
4207. zbúrkanje, n. die Erregung, der Aufruhr, C.; z. morsko, kajk.- Valj. (Rad); z. srca, die Unruhe des Herzens, kajk.- Valj. (Rad); — ( nam. vzb-).
4208. zbúrkati, -bȗrkam, vb. pf. in stürmische Bewegung versetzen: vihar je zburkal morje, Cig., nk.; z. se, in stürmische Bewegung gerathen, Cig.; morje se je zburkalo, M.; zburkan, flutbewegt, Jan.; zburkano morje, ogr.- Valj. (Rad); — ( pren.) z. se, unruhig, bestürzt werden, M.; — ( nam. vzb-).
4209. zburkávati, -am, vb. impf. ad zburkati; unruhig machen, aufregen, ogr.- Valj. (Rad); z. se, stürmisch bewegt sein: morski valovi se zburkavajo, ogr.- Valj. (Rad); ( pren.) svet se zburkava, ogr.- Valj. (Rad); — ( nam. vzb-).
4210. zburkȃvəc, -vca, m. der Aufrührer, C.; — ( nam. vzb-).
4211. zdàč, adv. = zdači, C.
4212. zdàči, adv. soeben, C., vzhŠt.; — = davi, heute morgens, C.
4213. zdàčišnji, adj. was so eben war, C.
4214. zdàčka, adv. = zdači, C.
4215. zdàčkar, adv. = zdači, C.
4216. zdàj, adv. jetzt; — zdaj zdaj, sofort; zdaj zdaj mora priti, jeden Augenblick muss er kommen; — zdaj — zdaj, bald — bald; z. tu, z. tam, bald hier, bald dort; — z. pa z., ein- und das anderemal; = z. ter z., Levst. (Močv.), DZ.; do zdaj, bisher; do z. ga še ni bilo k nam; za zdaj, vor der Hand; za z. naj bo; od z. (naprej), von jetzt an.
4217. zdàjci, adv. sofort, auf der Stelle, unverzüglich.
4218. zdàjčki, adv. = zdači, soeben, C.
4219. zdàjka, adv. = prav zdaj, otodi, soeben, gerade früher, Podkrnci- Erj. (Torb.).
4220. zdàjkar, adv. = zdajka, Podkrnci- Erj. (Torb.).
4221. zdájšnji, adj. = sedanji, jetzig.
4222. zdàka, adv. = zdajka, C.
4223. zdàkar, adv. = zdajkar, C.
4224. zdàkašnji, adj. was ebenvorher war, C.
4225. zdáleč, adv. = izdaleč, von der Ferne, Cig.; (zdaleča, Jarn.).
4226. zdáleka, adv. von weitem, aus der Ferne, C.
4227. zdánji, adj. = sedanji, jetzig, Mur., Cig., Jan., nk.
4228. zdánjost, f. = sedanjost, die Gegenwart, Jan., Cig. (T.).
4229. zdášnji, adj. = sedanji, jetzig, C., Krelj.
4230. 1. zdáti, zdám, vb. pf. 1) zusammengeben, Cig.; — ehelich trauen, Mur., C.; — z. katero s kom (verheiraten), Npes.-Vraz; — 2) z. se, vb. impf. = podati se, sich schicken, passen: lepo se mu zda, C.
4231. 2. zdáti, zdám, vb. pf. entbieten: z. dobro, begrüßen: prijateljem dobro z., Boh.; — pogl. vzdati.
4232. zdávanje, n. die Trauung, Mur., C., vzhŠt.- Valj. (Rad).
4233. 1. zdávati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 1. zdati; zusammengeben, Cig.; — trauen, Mur., vzhŠt.
4234. 2. zdávati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 2. zdati; entbieten: hvalo z., ogr.- Valj. (Rad); — ( nam. vzd-).
4235. zdȃvək, -vka, m. die Trauung, Mur., vzhŠt.
4236. zdávna, adv. = zdavnaj, Jan., Levst. (Sl. Spr.).
4237. zdávnaj, adv. längst; to sem že z. pozabil.
4238. zdávnji, adj. einer längst vergangenen Zeit angehörend, alt, C.
4239. zdávnọ, adv. = zdavnaj, Mur., Cig., Jan., Trub., Ben.- Kl.
4240. zdávnost, f. = davnost, Cig., C., M.
4241. zdẹ̀, adv. = tu, Rez.- Baud.
4242. zdebelẹ́ti, -ím, vb. pf. dick werden, Jan.; ( nam. vzd-).
4243. zdẹ̑h, m. = zeh, Cig.
4244. zdẹ́hati, -am, vb. impf. = zehati, Cig., Jan., C.; zdeha se mi, Kr.
4245. zdẹ́havəc, -vca, m. = zehavec, Cig.
4246. zdẹ́havica, f. = zehavica, Cig., Jan.
4247. zdəhníti, -dáhnem, vb. pf. 1) aufathmen, Cig.; — 2) = zdihniti, Jan.; — ( nam. vzd-).
4248. zdẹ̀kaj, adv. hier, C.
4249. zdẹ̑la, f. die Schüssel, Mik., vzhŠt.- C.
4250. zdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) verfertigen, fabricieren, Mur., C.; na ogle z., ausecken, Cig.; — verarbeiten: želodec živež zdela, C.; — schriftlich ausarbeiten, verfassen, Cig.; nalogo z., Cig.; načrt z., Cig.; z. črtež, ein Project verfassen, Levst. (Močv.); prav zdelano razglasilo, Levst. (Nauk); z. izpisek, einen Auszug ausfertigen, DZ.; z. proračun, Levst. (Nauk); — 2) (Junge) werfen: psica je pet mladih zdelala, C.; z. se, geboren (geworfen) werden, C.; — luna se je zdelala ali omladila, C.; — 3) jemandem zusetzen, ihn arg zurichten: bolezen ga je zdelala, die Krankheit hat ihn arg hergenommen; — z. se, sich ab-, zerplagen, sich abmartern; ves zdelan, ganz abgemartert, abgemergelt; — prim. izdelati.
4251. zdẹlávati, -am, vb. impf. = zdelovati; 1) verfertigen: z. volivske imenike, die Wählerlisten verfassen, Levst. (Nauk); — 2) poltern, Cig.
4252. zdẹ̑łək, -łka, m. das Arbeitsproduct, die Arbeit, Mur., DZ.; duševni zdelki, Raič ( SlN.); nezrel z. brez pravega črteža, Levst. ( LjZv.); dva pokrajinska zdelka (namreč slikarska), Navr. (Let.).
4253. zdẹ̑lica, f. dem. zdela; = skledica, die Essschale, Cig.; — das Becken ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
4254. zdẹ̑łnjak, m. = sklednjak, kajk.- Valj. (Rad).
4255. zdẹ́lọ, n. etwas Verhextes, Angethanes, die Verhexung, Jan., Mik., C.; zdelo sem prešel, ich bin an etwas Verhextem vorübergegangen, Z.; es ist mir etwas angehext worden, Met.; pot so vam zacoprali in zdelo napravili, Jurč.
4256. zdẹlovȃłnica, f. das Erzeugungslocal, DZ.
4257. zdẹlovȃnje, n. 1) das Verfertigen, das Verfassen: z. črtežev, Levst. (Močv.); — 2) das Zurichten, das Maltraitieren, ZgD.; — 3) der Bau, die Baulichkeit, das Gebäude: potrebna bi še bila ta zdelovanja, Levst. (Pril.); tedaj še ni bilo tega zdelovanja, Lašče- Levst. (Rok.).
4258. zdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdelati; 1) verfertigen, bereiten, Ravn.- Valj. (Rad), nk.; z. na štiri ogle, abvieren, Cig.; — verfassen: z. zapis (o notarju), einen Notariatsact aufnehmen, DZ.; — 2) auskommen: zdeloval je pošteno ob svojem, LjZv.; odslej bomo zdelovali brez dragih najemnikov, LjZv.; — 3) übel zurichten: grdo z., Cig.; — sein Unwesen treiben, poltern, toben, Cig., Jan.
4259. zdẹlovȃvəc, -vca, m. der Polterer, Cig., Jan.
4260. zdelvica, f., Ptujsko polje- C., ( nam. zelvica, = zava, die Mannesschwester).
4261. zdę̑nčar, -rja, m. der Brunnenmeister, Cig.
4262. zdę̑nči, adj. zdenča voda, das Brunnenwasser, Habd.- Mik.
4263. zdę̑nčina, f. das Brunnenwasser, ogr.- C.
4264. zdę̑nčnica, f. = studenčnica, DZ.
4265. zdę̑nəc, -nca, m. = studenec, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; z. ograjenec, der ummauerte Brunnen, Prip.- Mik.; — (skrčeno iz: studenec); tudi: zdénəc, Valj. (Rad).
4266. 1. zdeníce, f. pl. der Brunnenkasten, C.
4267. 2. zdẹníce, f. pl., pogl. zenice, ozemice (die Augenwimpern), C.
4268. zdẹ̑nje, n. 1) der Schein, C.; — 2) das Dafürhalten, C.; — der Dünkel, Mur., C., ogr.- Valj. (Rad); — hoffärtiges Gebaren, Štrek.; — zdénje, Valj. (Rad).
4269. zderína, f. das Weg-, Abgerissene, C.
4270. zdẹ́šnji, adj. = tukajšnji, C.
4271. 1. zdẹ̑tək, -tka, m. die Einbildung, der Schein, C.; — prim. zdeti se.
4272. 2. zdẹ̑tək, -tka, m. der Spitzname, der Unname, Cig.; — ( nam. vzd-); prim. 3. zdeti.
4273. zdẹ̑təv, -tve, f. die Meinung, Cig., Jan.
4274. 1. zdẹ́ti, zdẹ́nem, vb. pf. 1) zusammenstellen: okleščen kol se v tla zabije in okrog njega se zdene snopje ali slama, Erj. (Torb.); zdeto žito, das in Mandeln gelegte Getreide, Z.; snope v kozolce zdeti, Z.; — 2) behexen, beschreien, Jan.; onkraj Gorjancev na tistem prečudnem svetu, ki ga zove narod "zdeti" in "ukleti", LjZv.
4275. 2. zdẹ́ti, zdẹ́nem, vb. pf. herabnehmen, abladen, Cig., Jan.; z. si butaro, Jan.; z. puško z rame, Cig.
4276. 3. zdẹ́ti, zdẹ̑m, zdẹ́nem, vb. pf. beilegen: ime z., einen Namen beilegen, Habd.- Mik., Cig., Krelj- M.; Jezus Simonu ime zde ("izdei"), Trub.; priimek z. vasi, Levst. (Zb. sp.); — einen Schimpfnamen, Spitznamen geben: zdeli so mu plešec, Cig.; ptičar so mu zdeli, Cig.; Turki jim zdenejo "raja", Navr. (Let.); zdeli so, da je bila ondi rimska naselbina, Navr. (Let.); — ( nam. vzdeti).
4277. zdẹ́ti se, zdím se, vb. impf. scheinen, vorkommen, dünken; to se ti je le zdelo tako; zdelo se mi je, da je nekdo potrkal; znan se mi zdi, er kommt mir bekannt vor; to se mi je čudno zdelo, das ist mir aufgefallen; stori, kakor se ti zdi, handle nach deinem Gutdünken; Ne zdi se mu škoda zlata ne srebra, Preš.; kaj se ti zdi? was meinst du? če se vam zdi, wenn es euch beliebt; zdelo se mi je, da bo kaj tacega, ich ahnte so etwas; naredil vam bo nekaj tacega, da se vam ne zdi, er wird euch etwas anstellen, wovon ihr keine Ahnung habet; dobro se mi zdi, es freut mich; za malo se mi zdi, es verdrießt mich, es missfällt mir; tudi: zdi se mi do koga, do česa: do ozdravljenih se jim je dobro zdelo, Ravn.; dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal, Levst. (Zb. sp.); Če se mu kaj do mene zdi (wenn er mit mir etwas zu schaffen zu haben glaubt), Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
4278. zdẹ́tje, n. = zdenje, Mur., Cig.
4279. 1. zdẹ́vati, -vam, (-vljem), I. vb. impf. ad 1. zdeti; zusammenlegen: žito v kozolec z., Cig.; snope, seno v kopice z., Hip. (Orb.), Dol.; — II. vb. pf. = izdevati: žito smo že na kup zdevali, jvzhŠt.
4280. 2. zdẹ́vati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 2. zdeti; herabnehmen, herabthun, Cig., Jan.
4281. 3. zdẹ́vati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 3. zdeti; beilegen, Dict.; z. komu vsakršna grda imena, Cig.; isto ime so zdevali tudi čarovnicam, LjZv.; z. komu cucek, jemanden "Hund" heißen, C.; — ( nam. vzd-).
4282. zdẹ̑včək, -čka, m. dem. = zdevec, zapeček, der Sitz am Ofen, Dol.
4283. zdẹ̑vəc, -vca, m. der Sitz am Ofen, Dol.
4284. zdẹ̑vək, -vka, m. der Zuname, der Schimpf-, Spitzname, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — ( nam. vzd-).
4285. zdevı̑čina, f., Rihenberk- Erj. (Torb.), nam. zavična, zvična; — prim. zdelvica.
4286. zdẹ̑všək, -ška, m. der Ablasspfennig, Z.; — = svetinja ali križec na molku, Polj.; (pravilno menda: zdẹ̑vščak?).
4287. zdìč, zdíča, m. der erhöhte Ofensitz, Cerkljansko, Temljine ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. ždič.
4288. zdı̑h, m. = vzdih, der Seufzer, Mur.
4289. zdíhati, -dı̑ham, -šem, vb. impf. ad zdihniti; = zdihovati, Mur., Cig., Jan.; — pogl. vzdihati.
4290. zdihávati, -am, vb. impf. = zdihovati, Habd.- Mik., Jan., M.; — pogl. vzdihavati.
4291. zdı̑hljaj, m. der Seufzer; — pogl. vzdihljaj.
4292. zdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. einen Seufzer ausstoßen, aufseufzen; globoko z., einen tiefen Seufzer holen; — pogl. vzdihniti.
4293. zdihovȃnje, n. das Seufzen; — pogl. vzdihovanje.
4294. zdihováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdihniti, seufzen; — pogl. vzdihovati.
4295. zdìkaj, adv. = tukaj: enega zdikaj, enega tamkaj, Jezusa pa v sredi, Trub.; — prim. zde, zdekaj.
4296. zdimẹ́ti se, -í se, vb. pf. verrauchen, vergehen ( v. Rauche), Jan. (H.).
4297. zdírjati, -am, vb. pf. zu rennen anfangen, dahinrennen, dahinsprengen; jezdec zdirja po cesti; — ( nam. vzd-).
4298. zdivjáti, -ȃm, vb. pf. wild werden; mačka je zdivjala = je divja postala, ne drži se več hiš; — in Raserei gerathen, Cig.; auftoben, Cig.; svinje so zdivjale (fingen an sich wild zu geberden, wild umherzulaufen); — ausarten (o rastlinah): solata je zdivjala; trta je zdivjala (ist unmäßig hoch gewachsen); — ( nam. vzd-).
4299. zdobrẹ́ti, -ím, vb. pf. klug werden, verstehen, ergründen, Jan., C.; ne morem z., ich kann es nicht begreifen, ich verstehe es nicht, vzhŠt.- C.
4300. zdobrẹ́vati, -am, vb. impf. ad zdobreti, C.

   3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani